besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: ran   zadetki: 14.071-14.170



tŕpen  1. knjiž. ki prenaša, prestaja kako dejanje, stanje brez dejavnega nasprotovanja, upiranja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trubadúr  1. v južni Franciji, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
túf  žarg., obrt. 1. skupek cvetlic, pokončno zataknjenih v mah, gobo, za na grob, h krsti, žalni aranžma:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tujína  ozemlje, dežele onstran meje domače države:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tukán  zool. velika ptica Južne in Srednje Amerike z zelo velikim pisanim kljunom, ki se hrani s sadeži, Ramphastus:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túl  cevasta priprava za hranjenje, nošenje puščic:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tularemíja  vet. nevarna nalezljiva bolezen zlasti divjih glodavcev, ki prizadeva jetra, pljuča, vranico in se prenaša tudi na človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túmba  1. um. sarkofagu podoben nagrobnik z upodobitvijo pokojnika na zgornji strani:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tún  morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túndra  obširen svet brez drevja onstran polarne gozdne meje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túnja  nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túnjka  nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túrek  bot. užitna goba z oranžno rdečim klobukom in belim betom z rjavimi ali črnimi luskami, Leccinum:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túsah  tekst. svila iz vlaken kokonov nekultivirane indijske sviloprejke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tušíren  nanašajoč se na tuširanje1:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tuzémski  knjiž. nanašajoč se na ozemlje, dežele tostran državne meje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tuzémstvo  knjiž. ozemlje, dežele tostran državne meje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udíniti se  slabš., z dajalnikom začeti pretirano vdano opravljati določeno delo, nalogo za koga zaradi svojih koristi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugrízen  med., vet., v zvezi ugrizna rana rana od ugriza:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugriznína  med., vet. rana od ugriza:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uigráti  narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uigrávati  delati, povzročati, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
újec  star. materin brat, stric {po materini strani}:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ujéda  1. ptica z navadno ukrivljenim, ostrim kljunom in zakrivljenimi kremplji, ki se hrani zlasti s pticami, z manjšimi sesalci:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
újna  star. 1. materina sestra, teta {po materini strani}:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úkati  1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukláti  1. ekspr. raniti; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukléščiti  narediti, da pride kaj v položaj, ko se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more več premikati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukosíti  pri košenju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úlica  1. načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili, znotraj kakega naselja, navadno s pločnikom ob straneh:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últradesníčarski  polit. nanašajoč se na skrajno konservativno, nazadnjaško stranko ali tako skupino v stranki:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últralevíčarski  polit. nanašajoč se na skrajno radikalno smer ali skupino v delavski, zlasti komunistični stranki:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ultráš  pripadnik ekstremistične skupine, stranke; skrajnež:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unanimízem  lit. francoska literarna smer v začetku 20. stoletja, ki prikazuje posamezne človeške usode, vpletene v družbeno in duševno življenje množice, kolektiva; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
únilaterálen  ênostránski:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerziáda  šport. mednarodne športne prireditve študentov, organizirane vsaki dve leti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upíliti  1. s pilo raniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uplinjáč  strojn. priprava pri motorjih z notranjim zgorevanjem, v kateri se meša hlapljivo gorivo z zračnim tokom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upráti  s pranjem, pri pranju poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upravljálnik  elektr. enota za krmiljenje in usmerjanje delovanja računalnika pri procesiranju, pomnjenju in prenašanju podatkov; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uravnoteževáti  1. spravljati v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uravnotéžiti  1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uravnovésiti  1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uravnovéšati  1. spravljati v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urézati  1. pri rezanju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ureznína  med. rana, poškodba, povzročena z ostrim predmetom, rezilom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usekanína  med. rana, povzročena z udarcem z ostrim predmetom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usékati  1. pri sekanju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usékniti  1. odstraniti sluz iz nosu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usekováti  1. odstranjevati sluz iz nosu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uskóštvo  knjiž. prestop v drugo skupino, stranko:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usoglasíti  knjiž. narediti, da je kaj skladno, ubrano:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
usoglášati  knjiž. delati, da je kaj skladno, ubrano:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ústa  1. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane in za govorjenje:; s mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ustaljeválec  knjiž. sredstvo za kemično odstranjevanje za svetlobo občutljive snovi z neosvetljenih delov filma; fiksir:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustanóva  1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ustríči  1. pri striženju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usušíti  1. z odstranitvijo vode, vlage narediti suho:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utêči  1. {nezaželeno} tekoč se odstraniti od kod, iz česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utékati  1. {nezaželeno} tekoč se odstranjevati od kod, iz česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utilitárec  knjiž. kdor v človekovem delovanju {pretirano} poudarja praktično uporabnost, koristnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utilitáren  1. ki v človekovem delovanju {pretirano} poudarja praktično uporabnost, koristnost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utirálec  1. knjiž. kdor z odstranjevanjem česa ovirajočega dela kaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utírati  1. z odstranjevanjem česa ovirajočega delati kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utréti  1. z odstranjevanjem česa ovirajočega narediti kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrínjati  1. odstranjevati ogorek:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrníti  1. odstraniti ogorek:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzímiti  agr. narediti, da pride kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzimováti  agr. delati, da prihaja kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užágati  z žaganjem raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užéti  pri žetju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užíti  1. sprejeti hrano, tekočino v telo skozi usta:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užívati  1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vakuóla  biol. s celičnim sokom napolnjen del rastlinske celice za odlaganje rezervne hrane, odpadnih snovi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
valdénz  zgod. pripadnik srednjeveške verske sekte v južni Franciji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valolòm  knjiž. valobran:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vàmp  1. zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varčeválec  kdor varčuje pri banki, hranilnici:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varekína  raztopina natrijevega hipoklorita za odstranjevanje madežev, pranje, beljenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
variácija  1. oblika, nastala kot posledica variiranja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vazektomíja  med. odstranitev semenovoda zaradi sterilizacije; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbetonírati  z betoniranjem pritrditi v kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbodlína  med. rana, poškodba, povzročena s koničastim predmetom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdájati se  1. zaradi pritiska, delovanja sile prenehavati ohranjati trdnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdáti se  1. zaradi pritiska, delovanja sile prenehati ohranjati trdnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdolbína  na eni strani odprt prostor v trdni snovi, navadno plitvejši, nižji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vecé  pog., kratica stranišče:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
večérja  obrok hrane, ki se jé zvečer:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčglásen  muz. komponiran za več glasov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vegetabílije  knjiž. rastlinska hrana:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vegetarijánec  kdor je samo rastlinsko hrano:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vegetarijánstvo  prehranjevanje samo z rastlinsko hrano:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véja  1. oleseneli stranski poganjek lesnatih rastlin:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vejálnik  stroj ali naprava za odstranjevanje plev in primesi pri žitu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véjati  1. odstranjevati pleve in primesi iz žita:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velikonôčnica  bot. dlakava rastlina s pokončnimi, svetlo vijoličastimi cveti in pernatimi ozkimi listi, Pulsatilla grandis:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vélnik  stroj ali naprava za odstranjevanje plev in primesi pri žitu; vejalnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vélum  1. rel. ogrinjalo za duhovnika z monštranco, v kateri je posvečena hostija, ali za asistenta, ki nosi škofu palico, mitro:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ventíl  1. teh. naprava za reguliranje pretoka tekočin in plinov s čepom na steblu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
verzét  knjiž. vrstica {v bibliji, koranu}:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   13.471 13.571 13.671 13.771 13.871 13.971 14.071 14.171 14.271 14.371  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA