|
dáljen |
1. krajevno zelo oddaljen,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debeloslojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V primeru, da bo kot zaključni omet v izolacijski sistem vgrajen debeloslojen STRUGAN OMET (teranova), pa tretji sloj z zobato gladilko primerno razbrazdamo.
|
|
decentralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tipična decentralna zaščitna naprava je rdeča šuko vtičnica z vgrajeno prenapetostno zaščito.
|
|
dekstrín |
kem. z encimi, s kislino ali praženjem delno razgrajen škrob:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
demilitiziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na kratko in hitro (več sem že napisal v prejšnji temi o Srebrenici) Generalštab muslimanske armade je ukazal 28.muslimanski diviziji v Srebrenici da izvede diverzantske akcije izven "demilitizirane zone" zaradi "razbremenitve sarajevskega bojišča".
|
|
destruktivnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najprej plošča Hanky Panky, kjer je Matt obdeloval pesmi enega največjih destruktivnežev, Hanka Williamsa, da ne govorim o plošči Gun Sluts, ki sploh ni izšla, marveč je Sony skupini raje gladko dal nogo.
|
|
devetnajstka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na devetnajstki mi je poču fedr in bom namesto klasike dal raje športne not.
|
|
devterón |
fiz. jedro devterija, zgrajeno iz protona in nevtrona; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
disimilácija |
biol. razstavljanje organskih snovi v celici, razgrajevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
disimilírati |
biol. razstavljati organske snovi v celici, razgrajevati; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dišavje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... Razsejana / v dišavju po tratah / v zelenju razkošja. / Blagoslov pomladi, / še rosno mladi / z rajem v duši.
|
|
dobjevaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dobja vas: V krajevnem leksikonu Slovenije, založbe DZS, iz leta 1995, [1]je pri Dobji vasi zapisano naslednje: Dobja vas, v Dobji vasi (420 m), dobjevaški, Dobjevaščani (724 preb.).
|
|
dobrodelujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugače pa, moja malenkost je kvečjemu fiktivni Bolgar s slovenskim potnim listom, in kar precej let je že minilo odkar sem si kupil enosmerno vozovnico in se preselil iz Dežele v ene duši in srcu bolj dobrodelujoče kraje, tako da, če sem v svoji majhnosti in nepomembnosti resnično lahko razlog, da si si zaželel migracije, lahko mirno vržeš sidro nazaj v vodo.
|
|
dográjati |
približevati se koncu gradnje, graditve česa; dograjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dokód |
izraža vprašanje, do katere krajevne meje sega dejanje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgodôben |
knjiž. dolg, dolgotrajen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgovéčen |
star. dolgotrajen, večen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolvoden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na sliki je pogled na Belčne klavže (zgrajene 1769, po drugem viru 1779) z dolvodne strani.
|
|
doo |
kratica, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za del slovenske lokalne samouprave je HERALDIKA, d.o.o., po mednarodno priznanih in veljavnih normah izdelala komplete istovetnostne občinske in krajevne simbolike (grbi, zastave in potrditvene prvine za mestne občine, občine in kraje).
|
|
dosaditev |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razvojna usmeritev za drevored pa je dosaditev manjkajočega drevoreda, ki izvira iz avstroogrskih časov in je bil krajevna posebnost in redkost, poleg tega pa pomemben element mestnega zelenja Zreč.
|
|
dosoljevanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hrano solimo skromno, odvadimo se dosoljevanja ko je jed že na mizi; za boljši okus dodajmo raje več domačih začimb in dišavnic.
|
|
dosušiti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dosušimo pridelke v novo zgrajeni sušilnici in na domači krušni peči.
|
|
dotód |
izraža krajevno ali časovno mejo dejanja, stanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozist |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na spodnji fotografiji je dobro razviden razlog pomanjkanja tekmovalnosti dozistov, ki so se potem raje posvečali (pre)doziranju maliganov.
|
|
dozračevanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na tem mestu je treba predvideti jašek z vgrajeno opremo za odzračevanje in dozračevanje (preprečitev nastanka vakuuma).
|
|
drugačemiselnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
|
|
dúrativen |
lingv. ki izraža nepretrgano trajajoče dejanje; trajen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvocikel |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko prvič vozite prvenstvo, ste za vsak dober zaključek dirke nagrajeni s dodatnmi točkami s katerimi nadgrajujete svoj dvocikel.
|
|
dvofluiden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Numerično shemo drugega reda natančnosti za dvofluidne modele dvofaznega toka hitrih prehodnih pojavov smo nadgrajevali v shemo, ki bo primerna za vse vrste prehodnih pojavov.
|
|
dvoprostosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
ŠAFARIC, Riko, URAN, Suzana, JEZERNIK, Karel. Regulator položaja za dvoprostostni SCARA mehanizem zgrajen na principu večnivojskih nevronskih mrež.
|
|
dvór |
1. v nekaterih deželah veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dvórec |
večje, razkošno grajeno poslopje, navadno bivališče plemičev, bogatašev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džipovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi se vam mogoče zaželelo polemiziranja, na njega ne bom odgovarjal saj nisem zdravnik, zato se obrnite raje na svojega osebnega zdravnika, in z njim spregovorite par besed o koristnosti džipovskega in klasičnega planinstva.
|
|
efemêren |
knjiž. ki traja malo časa; kratkotrajen, bežen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrémen |
1. zelo oddaljen od povprečnosti česa; skrajen, pretiran:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
empóra |
um. z ograjo ali loki ograjen nadstropni prostor v cerkvi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enodnévnik |
knjiž., ekspr. kdor ima kratkotrajen ugled, kratkotrajno veljavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epohálen |
nav. ekspr. ki ima zelo velik, trajen pomen, zlasti za napredek človeštva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
florentínec |
širokokrajen ženski slamnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frizeraj |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
gábiti se |
z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnúsiti se |
z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góng |
viseča kovinska plošča, ki daje ob udarcu dolgotrajen, prodoren zvok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gràj |
grája; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
hávba |
1. pog. priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna kapa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hitrobéžen |
zastar. kratkotrajen, minljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
individualíst |
1. kdor zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
individualístičen |
1. ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
individualízem |
1. nazor, ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
índoevrópščina |
lingv. indoevropski prajezik; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ínterurbán |
ptt medkrajevni telefonski pogovor; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ínterurbánski |
ptt medkrajeven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izgradíti |
publ. 1. z gradnjo, grajenjem dati čemu dokončno podobo, obliko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izmrmráti |
ekspr. nerazločno, mrmraje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izobáta |
geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako globino v morju, jezeru ali reki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izogeotêrma |
geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako temperaturo v zemeljski notranjosti; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izogóna |
geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako {magnetno} deklinacijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izohípsa |
geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izohróna |
1. geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje, dosegljive iz določenega izhodišča v enakem času:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izoklína |
geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako {magnetno} inklinacijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
káčnik |
bot., navadno v zvezi pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kaméleon |
plazilec toplih krajev, ki živi na drevju in lahko spreminja barvo kože:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kápa |
1. pokrivalo brez krajevcev, navadno mehko:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kážipót |
tablica ob cesti, na križišču z označbo krajev, smeri, razdalj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kičeraj |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
klafrníca |
star. klobuk, navadno s širokimi krajevci:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klétka |
1. navadno s kovinskimi palicami ograjen prostor za {divje} živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kló |
žarg., kratica, prva leta po 1945 krajevni ljudski odbor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klobúk |
1. navadno trše pokrivalo s krajevci in štulo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kòč |
1. nar. gorenjsko ograjen prostor v kotu hleva, zlasti za prašiče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kolíšče |
arheol. prazgodovinska naselbina ob bregu, zgrajena na kolih, zabitih v dno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kótec |
nar. ograjen prostor v kotu hleva, zlasti za prašiče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krájček |
1. nav. ekspr. manjšalnica od krajec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kratkodôben |
knjiž. kratek, kratkotrajen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krekíranje |
kem. razgrajevanje velikih molekul v manjše s toploto:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kukálnik |
majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo; kukalo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lavreát |
knjiž. umetnik, znanstvenik, ki dobi kako visoko nagrado ali priznanje, nagrajenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lokálen |
1. nanašajoč se na kraj 1, 2, krajeven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
málokàm |
izraža precej majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
málokjé |
izraža, da se dejanje dogaja na precej majhnem številu nedoločenih, poljubnih krajev:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
màrsikàm |
izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
màrsikjé |
izraža, da se dejanje dogaja na precejšnjem številu nedoločenih, poljubnih krajev:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
médrje |
nar. severozahodno ograjen prostor v planinah, v katerega se zapira živina ob molži in ponoči:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
meteór |
astr. majhno nebesno telo, ki prileti iz vesolja in povzroči v ozračju kratkotrajen svetlobni pojav:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
mostíšče |
1. arheol. prazgodovinska naselbina ob bregu, zgrajena na kolih, zabitih v dno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nagrájanje |
knjiž. nagrajevanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrájati |
knjiž. nagrajevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nalív |
močen, navadno kratkotrajen dež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdólg |
ekspr. ki ni zelo dolg, ni dolgotrajen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nerado |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nèstálen |
1. ki ni stalen, ni trajen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ne ograditi |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
objékt |
1. kar je zgrajeno, narejeno za zadovoljevanje določenih potreb, opravljanje določene dejavnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
obòr |
1. nar. ograjen prostor, v katerega se zapira živina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obóra |
lov. ograjen prostor v gozdu za gojitev divjadi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odblísk |
knjiž. močen kratkotrajen odsev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odkód |
1. izraža vprašanje, od katere krajevne meje poteka dejanje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odsèk |
1. krajevno omejen del prometne poti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odtód |
1. izraža krajevno mejo v bližini govorečega, od katere poteka dejanje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ogràd |
1. knjiž., redko ograjen prostor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
1 66 166 266 366 466 
