|
čéšpljica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če kdo najde rimo, mu bom jaz nastavila pravo slovensko dišečo češpljico za nagrado.
|
črnobrád |
ki ima črno brado:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnobradàt |
ki ima črno brado:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnobrádec |
ekspr. kdor ima črno brado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
darljív |
knjiž., redko radodaren, darežljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
darotljív |
knjiž., redko radodaren, darežljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
darotljívost |
knjiž., redko radodarnost, darežljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deloiskalec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zelena ali modra je za delodajalce, rdeča ali roza (od tod tudi naziv prireditve »Pink Slip«) je za deloiskalce, rumena pa za tiste radovedne obiskovalce.
|
|
demografinja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Politični odzivi so bili seveda temu primerni: demografinja Michele Tribalat je videla v radostnem nacionalizmu francoskih privržencev različnih etničnih pripadnosti trenutek identifikacije z narodom.
|
|
derefleksija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Logoterapija kot psihoterapija: cilj in proces logoterapije, značilne tehnike: osmišljanje, sprememba stališč, paradoksna intencija, derefleksija
|
|
dialektalizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsebina: Definicija jezika in njegovo razmerje do ostalih znakovnih sestavov; tipološka delitev jezikov; delitev indoevropskih jezikov in lingvistična podoba Evrope; teorije o nastanku jezikov; vprašanje slovanske pradomovine in slovanskih selitev; nastanek praslovanščine in njena dialektalizacija ...
|
|
dialektično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ironična predstavitev pakta kot "poroke" med ženinom Hitlerjem in nevesto Stalinom implicira tudi paradoks določenega sozvočja, svojevrstne simpatije, ljubezni ali "bratstva po duši", skritega nekje na dnu med sabo najbolj sovražnih si radikalizmov, ki se medsebojno dialektično pogojujejo, omogočajo, dopolnjujejo, tako da včasih "kar ne morejo narazen" (Šešelj je še danes eden najvišjih funkcionarjev Miloševićevega sistema v Srbiji).
|
|
dobítnik |
kdor dobi dobitek, nagrado ali odlikovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgobrád |
ki ima dolgo brado:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgobrádec |
ekspr. kdor ima dolgo brado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doráda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dózičen |
v zvezi dozična ključavnica ključavnica, ki se odpira z navadnim ključem s stopničasto brado; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačerojenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SRP, Revija Službe za raziskavo programov (od tod kratica) RTVS, ki to še ni oziroma to najverjetneje tudi nikoli ne bo postala, revija, ki se, paradoksalno, sklicuje na svojo drugačerojenost (alternativnost), hkrati pa pričakuje institucionalno in javno pripoznanje, revija, ki je anahroidna v svojem žanrskem in slogovnem manierizmu, anarhoidna pa v svoji vsebinski in statusni drži, revija, katere tvorci se še niso odločili in ovedli (ko pa se bodo, bo kajpak prepozno) ...
|
|
drúgoligáški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Nagrado so omenjali vsi dnevniki na ita. televiziji, in vsekakor ni nobena "drugoligaška" nagrada.
|
drúgonagrajênec |
kdor dobi drugo nagrado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvanajststanovanjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prvi primer tako zasnovanega objekta je dvanajststanovanjski dvonadstropni blok na Ptujski ulici za Bežigradom, ki je bil dokončan v devetdesetih delovnih dneh.
|
|
dvolevorok |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Koliko je šele pri nas takih "turkov", ko je pa država tako radodarna do "dvolevorokih".
|
|
fírbčen |
nižje pog. radoveden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fírbec |
nižje pog. radovednost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golobrád |
ki ima golo, neporaščeno brado:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intráda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
irada |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
kálanka |
agr. sad, katerega meso se rado loči od koščice, zlasti breskev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kastelologíja |
veda o gradovih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kosténec |
nar. oreh z zelo trdo lupino in jedrom, ki se nerado loči od nje; koščak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kosteníca |
1. agr. sad, katerega meso se nerado loči od koščice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koščák |
1. oreh z zelo trdo lupino in jedrom, ki se nerado loči od nje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kozjebrád |
ki ima kratko, koničasto brado:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kozjebrádec |
ekspr. kdor ima kratko, koničasto brado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lavreát |
knjiž. umetnik, znanstvenik, ki dobi kako visoko nagrado ali priznanje, nagrajenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maskarada |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
maškaráden |
nanašajoč se na maškarado:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mehčáti |
1. delati kaj tako, da se {rado}; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagráden |
nanašajoč se na nagrado:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrajênec |
kdor dobi nagrado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrajênka |
ženska, ki dobi nagrado:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasmèh |
izraz obraza, navadno raztegnjene ustnice, ki kaže zlasti veselje, radost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasméhniti se |
z izrazom obraza, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, radost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasmehováti se |
z izrazom obraza, navadno z raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasméšek |
manj poudarjen izraz obraza, navadno le rahlo raztegnjene ustnice, ki kaže zlasti veselje, radost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasmíhati se |
z manj poudarjenim izrazom obraza, navadno z le rahlo raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nobélovec |
publ. kdor dobi Nobelovo nagrado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
obráditi se |
ekspr. pustiti rasti brado:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obrekoválnica |
1. ekspr. prostor, kjer se {rado} obrekuje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
paráden |
nanašajoč se na parado:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plavobrádec |
ekspr. kdor ima svetlo brado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podbrádek |
1. del obraza pod brado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podbráden |
ki je, se nahaja pod brado:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podbrádnik |
1. pas, jermen, ki se daje pod brado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podgrádje |
knjiž. srednjeveško mesto, naselje pod gradom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
podslápje |
grad. del struge pod jezom, pregrado, kamor pada voda:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
popnagrada |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pŕvonagrajèn |
ki dobi prvo nagrado:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pŕvonagrajênec |
kdor dobi prvo nagrado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pŕvonagrajênka |
ženska, ki dobi prvo nagrado:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ráda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
ráj |
1. v nekaterih religijah kraj popolnega veselja, ugodja, kamor pridejo za nagrado pravični, dobri ljudje po smrti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rdečebrád |
ki ima rdečo brado:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rdečebrádec |
ekspr. kdor ima rdečo brado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
repoštèv |
v pravljicah staremu moškemu podobno bitje z dolgo sivo brado, ki živi v goratih predelih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sátir |
v grški mitologiji spremljevalec boga Dioniza, upodobljen kot človek s kozjimi nogami, kozjo brado in repom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sivobrád |
ki ima sivo brado:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sivobrádec |
ekspr. kdor ima sivo brado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slínček |
kos blaga, ki se daje otrokom pod brado za zaščito oblačila:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sníčav |
nar. radoveden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stároslovánski |
nanašajoč se na Slovane pred preselitvijo iz pradomovine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stráda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
trétjenagrajênec |
kdor dobi tretjo nagrado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uráden |
1. nanašajoč se na urad ali uradovanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vêrthajmski |
navadno v zvezi verthajmska ključavnica ključavnica, ki jo odpira ključ s simetrično nazobčano brado z več zobci:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
višegrád |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zadrževálnik |
grad. prostor za pregrado za zadrževanje zlasti poplavnih vod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zárada |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zijáč |
slabš. kdor se {rad} kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ziják |
star. kdor se {rad} kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje; zijalo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zijálast |
1. slabš. ki se {rad} kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zijávka |
slabš. ženska, ki se {rada} kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmrzljív |
ki ga rado zebe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmŕznjenec |
ekspr. človek, ki ga rado zebe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žálik žêna |
etn., po ljudskem verovanju mladi ženski podobno bitje s čarovno močjo, ki pomaga ubogljivim radodarnim ljudem in muči vanj zaljubljene moške:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
1 101 201 301