besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: rž   zadetki: 2.164-2.263



trámp  1. v Združenih davah Amerike potepuh, ki se priložnostno tudi zaposli:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
transfêr  1. fin. prenos deviznih sredstev ali drugih vrednosti na račun koga iz druge dave:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
transferírati  1. fin. prenesti devizna sredstva ali druge vrednosti na račun koga iz druge dave:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tranzít  prevoz česa čez drugo davo, mesto:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tranzitírati  knjiž. prepeljavati kaj čez drugo davo, mesto:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕden  1. ki {dobro} vzdi pritisk, delovanje zunanjih sil:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trialízem  zgod., do 1918 ideja o razdelitvi avstroogrske monarhije v tri davne enote:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tribalízem  knjiž. težnja po uveljavljanju koristi plemenske skupnosti, kake skupine, ki ni v skladu s koristmi dave, širše skupnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tribút  zgod. dajatev, ki jo morajo plačevati zlasti pripadniki okupirane ali premagane dave:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tríptih  1. um. tri poslikane ali reliefno okrašene skupaj se deče plošče:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
tríptik  avt. dokument za enkratni, začasni uvoz vozila v tujo davo brez plačila carine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trístolítrski  ki di tristo litrov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trózvéza  vojaška ali politična zveza treh dav:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trúst  1. v kapitalistični ekonomiki združenje enakih ali sorodnih podjetij za dosego monopolnega položaja na tišču:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túja  bot. zimzeleno drevo ali grm s ploščatimi poganjki in majhnimi olesenelimi stoki; klek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tujína  ozemlje, dežele onstran meje domače dave:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tuzémski  knjiž. nanašajoč se na ozemlje, dežele tostran davne meje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tuzémstvo  knjiž. ozemlje, dežele tostran davne meje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubŕzdati  knjiž. zadati z brzdo; obrzdati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
údba  pog., kratica uprava davne varnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
údbovec  pog. pripadnik uprave davne varnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uháti  dati za uho, uhelj in stresati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uhljáti  dati za uho, uhelj in stresati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unitarízem  težnja po uveljavljanju centralistične oblasti in omejevanju samostojnosti sestavnih delov dave:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
uràd  1. organ davne oblasti za urejanje določenih zadev, opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urádnica  1. v javni, davni službi zaposlena ženska, ki opravlja uradne, zlasti pisarniške posle:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urádnik  kdor je zaposlen v javni, davni službi in opravlja uradne, zlasti pisarniške posle:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urbàn  nar. dolenjsko steklenica, ki di štiri ali pet litrov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustáš  pripadnik hrvaške organizacije, ki je aprila 1941 prevzela oblast v Neodvisni davi Hrvatski:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustáva  temeljni zakon dave:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ustòp  knjiž. da, položaj {telesa}, zlasti pri stanju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utirjeválen  teh., v zvezi utirjevalni greben kolobar na robu platišča, ki di kolo na tirnici; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrdíti  1. z {dodatnimi} gradbenimi deli narediti kak objekt bolj trden, vzdljiv:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
utrjeváti  1. z {dodatnimi} gradbenimi deli delati kak objekt bolj trden, vzdljiv:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvážati  kupovati blago v drugi davi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvòz  1. kupovanje blaga v drugi davi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvozíti  1. kupiti blago v drugi davi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvóznica  dava, dežela, ki uvaža:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užitnína  jur., do 1945 krajevni davek od prodaje tnega blaga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valúta  1. denarna enota kake dave:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vedevéjevec  pog., med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik Vojske davne varnosti [VDV]:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèleizdája  jur., v nekaterih davah kaznivo dejanje zoper najvišje organe oblasti, davno ureditev, varnost dave:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèleizdajálec  jur., v nekaterih davah kdor naredi kaznivo dejanje veleizdaje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèleizdájstvo  jur., v nekaterih davah veleizdajalsko dejanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèleposlánik  najvišji diplomatski predstavnik kake dave v tuji davi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vèleposláništvo  najvišje diplomatsko predstavništvo kake dave v tuji davi:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velesíla  publ. politično, vojaško zelo močna, vplivna dava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
veličánstvo  1. s svojilnim zaimkom, v nekaterih davah naslov za kralja, cesarja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vestibúl  knjiž. večji prehodni prostor v poslopju za čakanje, začasno zadevanje gostov, obiskovalcev; preddverje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vezír  zlasti v fevdalni Turčiji 1. visok davni funkcionar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vihtéti  1. deč v roki premikati kaj v velikih lokih:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vijáčiti  rib. loviti ribe tako, da se vena vaba vleče k sebi z navijanjem vrvice na {ribiško} kolesce:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vilája  v nekaterih arabskih davah višja upravna enota:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
víle  orodje z roglji in dolgim dajem za zajemanje, premetavanje trave, gnoja:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
virilíst  jur., v nekaterih davah kdor je član kakega predstavniškega telesa po svojem rodu ali položaju in glasuje zasebno:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vízum  dovoljenje za prehod čez mejo določene dave, vpisano navadno v potnem listu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vláda  1. organ, ki ima vrhovno izvršilno oblast v davi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vládati  1. odločati, ukazovati v organizirani družbeni skupnosti, zlasti v davi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vladíka  1. nekdaj, v črnogorskem okolju vladar, ki je hkrati predstojnik cerkvenoupravne enote svoje dave:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vléčkar  kdor nosi, di vlečko:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vohún  kdor si s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadeva priti do zaupnih gospodarskih, vojaških podatkov in jih posreduje tuji osebi, davi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vohúniti  s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do zaupnih gospodarskih, vojaških podatkov in jih posredovati tuji osebi, davi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vôjna  1. vojaški spopad, navadno med davami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vôjska  1. nav. ed. oborožene sile navadno kake dave:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vójvodina  zgod., zlasti v fevdalizmu dežela ali samostojna dava, ki ji vlada vojvoda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vpàd  1. množični prodor, vdor vojaških sil ene dave v drugo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vpádati  1. množično prodirati, vdirati z vojaško silo v drugo davo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vpásti  1. množično prodreti, vdreti z vojaško silo v drugo davo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vránglovec  med davljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil generala Wrangla:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsaksében  knjiž. ki di, vodi vsak na svojo stran:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzgojnína  zastar. vzdevalnina za otroka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakoník  1. jur., v nekaterih davah zbirka zakonov, ki v celoti in sistematično urejajo širše pravno področje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakramljáti se  kramljajoč se zadati kje predolgo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaležáti se  1. ležeč se zadati kje predolgo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaméjec  pripadnik slovenske narodne skupnosti, ki živi za davno mejo z Avstrijo, Italijo, Madžarsko:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaméjen  nanašajoč se na ozemlje, dežele za davno mejo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaméjski  1. nanašajoč se na ozemlje, dežele za davno mejo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaméjstvo  ozemlje, dežele za davno mejo z Avstrijo, Italijo, Madžarsko, kjer živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapéčkar  ekspr. 1. nedejaven, dóma se deč človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapéčkarstvo  ekspr. 1. stanje človeka, ki je nedejaven, se di dóma:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapoznélec  knjiž. kdor ostane, se zadi kje dalj, kot se predvideva, pričakuje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaróta  tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno davne oblasti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasedéti se  1. sedeč se zadati kje predolgo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaskóčka  teh. element, ki di gibljivi del naprave v določeni legi proti delovanju vzmeti ali težnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaskóčnik  obrt. pohištveno okovje, ki z vzmetjo, magnetom zadi okensko, vratno krilo v želenem položaju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastáva  1. kos tkanine določene barve ali več barv, ki predstavlja simbol kake dave, naroda, organizacije:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zavihtéti  1. deč v roki premakniti kaj v velikem loku:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavrgljív  ki se {lahko} zave:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zelénka  star. steklenica iz zelenega stekla, ki di približno 1 l:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zijáč  slabš. kdor se {rad} kje zaduje in si radovedno kaj ogleduje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ziják  star. kdor se {rad} kje zaduje in si radovedno kaj ogleduje; zijalo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zijálast  1. slabš. ki se {rad} kje zaduje in si radovedno kaj ogleduje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zijálo  1. slabš. kdor se {rad} kje zaduje in si kaj ogleduje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zijávka  slabš. ženska, ki se {rada} kje zaduje in si radovedno kaj ogleduje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlíčkati  odstraniti s koruznega stoa krovne liste:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zméren  1. ki se di prave mere, ne pretirava:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žirónda  zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej organizirana skupina drobne in srednje buoazije, ki nasprotuje obnovi starega režima in jakobincem; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
živíti  star. 1. preživljati, vzdevati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žrdána  nar. užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom; kaelj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
županíja  1. na Madžarskem v sklopu dave oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1.264 1.364 1.464 1.564 1.664 1.764 1.864 1.964 2.064 2.164



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA