|
dočér |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: nar. (dokler): ... "V tej državi vsi državljani smo enakopravni, / in kdo mi lahko brani mi tu v miru popit eno kavo?" / "Ma kdo ti kej brani, jaz bi te prosu, da greš, / dočer si še v enem kosu, / k da se mi kažeš tole, ni zate zdravo!"
|
dogajalíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Status sicer ne vključuje prostih vzorcev zelenjave, vas pa spravi skozi vrata vseh dogajališč podnevi in v razvpiti klub Melkweg ponoči.
|
dograjajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekateri so menili, da bi za potrebe Goriške knjižnice Franceta Bevka, za njen dvajsetčlanski kolektiv in fond s 100.000 enotami zadostoval prostor šolske knjižnice v tedaj dograjajoči se Srednji lesarski šoli Jožeta Srebrniča, ki meri nekaj sto kvadratnih metrov.
|
|
dohòd |
1. kraj, prostor, kjer se da do česa priti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojílnica |
1. prostor v otroških ustanovah ali bolnicah, kamor prihajajo matere dojit:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dokumentiren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za Unix in Linux je na voljo vsaj en prosti razčlenjevalnik za SGML; sestavlja osnovo v Linuxu narejenega dokumentirnega sistema Linuxdoc-SGML.
|
|
dólbenka |
preprost čoln, izdolben iz enega debla:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doletíšče |
kraj, prostor, kjer letalo pristane:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doljni |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko je prišel domov je naredil mlekarno v doljnih prostorih kašče.
|
|
dóm |
1. prostor, hiša, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
domáčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Po slovenskem pravopisu naj bi se poleg prevzetih občih besed slovenila tudi lastna imena, vendar pisno domačenje lastnih imen v slovenskem prostoru ni ustaljeno: celo v pravopisu samem je ime japonske svetovalke zapisano po sistemu hepburn, kot ga sama uporablja.
|
domišljíja |
1. prosto kombiniranje misli in predstav:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domišljijskočuten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
CILJI KNJIŽEVNE VZGOJE V VRTCU: ... se identificira s književno osebo, ter oblikuje domišljijskočutne predstave književne osebe in dogajanja prostora.
|
|
domskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če gre torej edini ginekolog v zasebno dejavnost in ostane v prostorih zdravstvenega doma ter ohrani dosedanjo organizacijsko povezanost z zdravstvenim domom (laboratorij, šola za nosečnice, itd.), ni zdravstvena domskost v ničemer rušena in tudi zdravstveni dom kot dejavnost se ohranja v svoji neokrnjeni celovitosti.
|
|
dopisljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če izberemo, da CD plošče ne zaključimo (ker smo porabili manj prostora, kot je pomnilniška kapaciteta plošče) in ustvarimo tako imenovano dopisljivo CD ploščo (multisession) lahko nanjo dopisujemo informacijo dokler le ta ni polna.
|
|
dostòp |
1. kraj, prostor, po katerem se da kam priti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotikajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Niso si mogli očitati preprostosti, in sprijaznjenost z mislimi, da navsezadnje nočejo zapletati svojega tokratnega početja, jim ni dala poleta proti potrkavanju med seboj dotikajočih se vej.
|
|
dovozíšče |
kraj, prostor, kamor se dovaža; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovŕšen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... mečajo se tudi glagolske kategorije: vidski pari (dovršna in nedovršna oblika glagola): oblačem (oblečem se/oblačim se + neuporaba proste pripone --- se, si); Zjutraj sem zbudil in umival. Potem oblačim in jem zajtrk.
|
|
dozorevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na zunanjost skladišča (podno skladišče, hladilnice), njegove prostore, opremo innaprave, ki so v njem, so: ... skladišče s površino nad 600 m2 in skladišče, ki ima hladilnico in dozorevalne komore ...
|
|
dragomerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dragomer: Na omrežje je podobno zašla in takoj izginila informacija, da je bil na obisku v dragomerski loži visok predstavnik zveze Nato in ameriških oboroženih sil, seveda visok častnik prostozidarjev.
|
|
dramatizirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na tematski in pripovedni ravni ga odlikuje čut za atmosfero, tudi za povsem neugledne, efemerne realije, za fabulativne okruške iz družinskih in intimnih scenarijev brez dramatizirajoče arhitekture in brez pretenzij po sporočilni globini; stilno pa se odmika od eklekticizma in manierizma medbsedilno-metafikcijskega postmodernizma tako, da goji videz preprostosti, neumetelnosti in/ali se odpira pogovornosti, vendar ne več zato, da bi ta postala stilno zaznamovana kategorija.
|
|
dramatskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prva od omenjenih dveh navezav, pozicija opazovalca, pa zadeva dramatskost dogajanja, tisto vzmet v kompoziciji dogodka, ki dogajanje med začetkom in koncem razrešuje iz napetosti in sprostitev v tisto obliko, ki je lahko zaokrožena v celoto.
|
|
drdrajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Počasi v zvočni prostor drsi zvok drdrajočega vlaka.
|
|
drekáč |
nizko 1. kdor prostaško, grdo govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drekáti |
vulg. prostaško, grdo govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drènj |
pog. množica ljudi, stisnjena na kakem prostoru; gneča:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevák |
preprost čoln iz enega debla:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevésnica |
prostor, kjer se gojijo drevesne sadike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevesnogrmiščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zmanjševanje pretokov in večja sušna obdobja so povezana z večjo razprostranjenostjo in rastjo drevesnogrmiščne vegetacije na povodju, ki se je iz 20% razširila na 62% površin.
|
|
dristavičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izjemna pestrost in ohranjenost mokrotnih in vodnih površin v dolini desnega pritoka Ličence nudi življenjski prostor več živalskim vrstam, med katerimi sta tudi kačja pastirja dristavični spreletavec in veliki studenčar ter žaba hribski urh.
|
|
drobeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
toda dragi moji kaj ste iskali / takrat na pozabljenih poteh od obale do obale / ob rtičih kjer se grebeni hladne vode / mešajo s hrepenenjem po soncu / drobečim se kos za kosom v zamolkle globine / jantarskega večera / kaj ste iskali na tistih poteh / razprostrtih ob boke neizprosnega pričakovanja
|
|
drobnoglèd |
optična priprava za opazovanje zelo majhnih, s prostim očesom nevidnih stvari; mikroskop:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnožívka |
nav. mn., biol. s prostim očesom nevidna, navadno enocelična rastlina ali žival; mikroorganizem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
droží |
1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožíce |
nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsalíšče |
urejen prostor z ledeno ploskvijo za drsanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstíšče |
kraj, prostor, kjer se ribe drstijo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenoaplikativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilji raziskave so bili postavljeni na treh ravneh: znanstvenoanalitični in eksplorativni (opisovanje, spoznanje in razumevanje organizacije, položaja in potreb po izobraževanju zaposlenih), družbenoaplikativni (potrebi in pogoji za preobrazbo, izboljšanje in razvoj prakse in dosežkov izobraževanja zaposlenih v slovenski družbi in gospodarstvu) in pa sistemski cilji (posodabljanje in spremembe celotnega sistema izobraževanja zaposlenih, prilagajanje sistema v smeri gibanj v evropskem prostoru in Evropski uniji).
|
|
družínik |
v Sovjetski zvezi član prostovoljne civilne organizacije, ki skrbi za javni red, varnost ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pa so družno nadaljevali proslavljanje dne v noč, iz šumenja reke v rezke zvoke glasbe in krikov in moledovanj za še več vsega.
|
|
drválnik |
nar. prostor v kuhinji med ognjiščem in steno za spravljanje drv, navadno pokrit s klopjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvíšče |
gozd. prostor v gozdu za zlaganje in prebiranje drv; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvótan |
nar. prostor na dvorišču za sekanje, cepljenje drv:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držáva |
1. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ducato |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Konec januarja sta koncerna PSA Peugeot Citroën in Fiat predstavila novo generacijo dostavnih kombijev boxer, ducato in jumper, potem sta oznanila, da podaljšujeta sodelovanje za celih osemnajst let, tokrat pa se javljata z povsem novimi velikimi enoprostorci citroën C8, fiat ulysse, lancia phedra in peugeot 807.
|
|
duhovnopastoralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odbor je na svojih štirih dosedanjih sejah posvetil največ pozornosti duhovnopastoralni pripravi na papežev obisk, pa tudi pripravi oltarnega prostora in bogoslužja.
|
|
duplína |
z vseh ali z več strani zaprt prazen prostor; votlina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúra |
prosu podobno tropsko žito:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúšen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako je rajši v dokaj prostodušnem dušnem vzdušju s skupino prijateljev in prijateljic zapustil kotlino, dolino ter strmino, in zaplesali so po poljani, ki je bila posuta s pasočimi se biki.
|
|
dvakratmesečno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Obveznosti prostovoljcev: po dogovoru. Distribucijske akcije Kuvertiranje, raznašanje in razdeljevanje letakov, plakatov, Kurirčka. Enkrat-do dvakratmesečno po štiri ure.
|
|
dvestotolarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi rahle finančne stiske, saj je na klubskem računu pajčevina smo tekmovalce zaprosili za dvestotolarski prispevek, ki je bil namenjen pokritju stroškov nagrad za tri prvouvrščene.
|
|
dvoatomen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prostostne stopnje takšne dvoatomne molekule lahko opišemo z načini gibanja: tri prostostne stopnje odpadejo na translacijsko gibanje težišča molekule, dve pa na vrtenje molekule okoli dveh osi, pravokotnih na zveznico med atomoma.
|
|
dvócéličen |
etn., navadno v zvezi dvocelična hiša hiša, ki ima dva prostora; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvocepen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Socialdemokrati so zgodovinsko prebili dvocepno naravo slovenskega političnega prostora; vanj so pripeljali do tedaj odrinjene delavce, kmete, ženske in levo usmerjeno inteligenco.
|
|
dvóčlánski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Odlikuje se s prostorno kabino za dvočlansko posadko.
|
dvohod |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker ga družina zavrne, se Derek vrne na Manhattan, a Hanslova priljubljenost je zanj preveč, preprosto je ne prenese, zato ga izzove na manekenski 'dvohod', da bi enkrat za vselej dokazal, kdo je boljši. Iz medsebojne nestrpnosti se med manekenoma nazadnje razvije prijateljstvo in medsebojno spoštovanje.
|
|
dvolinijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prostor za gledalce: med prostorom za gledalce in stezo mora biti postavljena dvolinijska zaščita: žična ograja višine najmanj 0,90 m, ki preprečuje gledalcem dostop v bližino proge in druga zaščita, ki varuje gledalce pred tekmovalnimi vozili (ta zaščita je lahko izvedena z zaščitno ograjo višine najmanj 1m, z iztekalnim prostorom dolžine najmanj 30 m, z zaščitno steno višine najmanj 1m, z zaščito iz gum, s peščenimi površinami z najmanj 2,5 m višinske razlike).
|
|
dvookularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta proces simulira človeški dvookularni pogled, tako da opazovalec lahko določi prostorske objekte, kot bi bili fizične entitete v realnem prostoru.
|
|
dvopecljat |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Manj je tudi funkcijske motenosti na mestu odvzema, saj je moč trebušnih mišic po odvzemu prostega TRAM režnja večja kot pri dvopecljatem TRAM režnju.
|
|
dvópredálast |
bot., v zvezi dvopredalasta plodnica plodnica, v kateri sta dva predala, prostora; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorána |
večji, zaprt prostor, namenjen za javne prireditve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoríšče |
prostor pred hišo, za njo ali med hišo in pripadajočimi gospodarskimi poslopji:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvotematski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega so se za skladenjsko različno oblikovane tipe metaforičnih izjav, ki jih je s pojmoma »metafora in absentia« (preprosteje enotematska ali evokativna) nasproti »metafora in praesentia« (dvotematska ali konfrontacijska) razlikovala že antična retorika, izoblikovale tri konkurencne razlagalne teorije: substitucijska, primerjalna in interakcijska.
|
|
džezrokerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Res, uigrani muskontarji Masfel brez opaznih zapletov drevijo skozi žanrovski labirint, kdaj drgnejo rokenrol ali celo metal, se spustijo v nebroj džezrokerskih in celo sluzastih newagerskih izletov, se razdžezirajo s saksofonistom na čelu, uberejo funk in, z močnejšo elektronsko zaslombo, kako transersko kolo ter odpumpajo tja do diska, hudoo, s priredbo proslulega Funkytowna vred.
|
|
ekotóp |
biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekshibít |
zastar. listina, s katero se predlaga, prosi ali zahteva postopek pri upravnih ali sodnih organih; vloga; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksosfêra |
meteor. najvišji del atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspandírati |
fiz., navadno v zvezi s plin večati svojo prostornino zaradi zmanjševanja tlaka, raztezati se:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksplozíja |
1. hitra, silovita sprostitev energije ob vžigu eksplozivnih snovi ali zaradi premočnega pritiska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
eksponát |
predmet za ogledovanje, postavljen na javen prostor, razstavni predmet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elevtêričen |
knjiž. od ničesar odvisen, prost, svoboden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
embalírnica |
prostor, obrat za embaliranje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
empóra |
um. z ograjo ali loki ograjen nadstropni prostor v cerkvi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enfánt terríble |
knjiž. kdor s svojo prostodušno odkritosrčnostjo spravlja okolico v neprijeten, mučen položaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enolônčnica |
preprosta jed iz več vrst živil:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ênopredálast |
bot., v zvezi enopredalasta plodnica plodnica, v kateri je en predal, prostor; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enostáven |
1. preprost, nezapleten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
entalpíja |
fiz. termodinamična količina, ki je sestavljena iz notranje energije in produkta tlaka s prostornino telesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eolít |
arheol. preprosto oblikovan kamen, ki naj bi ga kot orodje uporabljal človek v terciarju; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epigenéza |
biol. teorija, da se v osebnem razvoju iz preprostega začetnega stanja razvije vse bolj kompliciran organizem; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
esplanáda |
knjiž. prazen raven prostor pred kakim velikim poslopjem, ploščad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
estráda |
1. knjiž. vzvišen prostor, oder:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éter |
1. fiz., nekdaj domnevna snov, ki napolnjuje ves prostor in telesa in po kateri se širi elektromagnetno valovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falanstêrij |
soc., po Fourierovi zamisli socializma prostor za skupno življenje in delo osnovne družbene enote; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
fantazíja |
1. prosto kombiniranje misli in predstav, domišljija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fehtáriti |
nižje pog., ekspr. prositi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
féhtati |
nižje pog. prositi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filantropízem |
ped. prosvetljenska pedagoška smer, ki temelji na Rousseaujevi ideji, da mora biti vzgoja v skladu z otrokovo naravo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fitocenóza |
biol. skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, rastlinska združba; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flájcka |
nar., slabš. vlačuga, prostitutka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flájdra |
slabš. vlačuga, prostitutka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flándra |
slabš. vlačuga, prostitutka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fólder |
tur. na različne načine preganjen ali zložen prospekt:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fónolaboratórij |
lingv. prostor za učenje tujih jezikov s pomočjo magnetofona; jezikovni laboratorij:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fórma |
1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fórma víva |
razstava kiparskih del na prostem, ki so nastala pri skupnem delu kiparjev na istem {razstavnem} prostoru:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fórum |
pri starih Rimljanih večji prostor v mestu, obdan z javnimi zgradbami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
foyer |
prostor v gledališču, pri koncertni dvorani, kjer se zbira občinstvo v odmorih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | |
701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 
