|
džôjnt |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kdo ve, zakaj se ljudje borijo proti travi? Ne vejo! Zakaj že? Da bom kazen dobil, ko boš mene videl, da bom džojnt kadil!
|
džoker |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da bo do preobrata prišlo je seveda jasno že po petih minutah, saj film vse adute odkrije prehitro, preveč direktno, brez skrivnosti, se pravi tako, da vemo, da sploh ni šlo za prave adute, za pravega džokerja, ki se pač skriva v rokavu.
|
|
džotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zato smo si Vodnik po poti samospoznavanja zamislili tako, da lahko bralci na enem mestu dobijo jasen vpogled s kratko predstavitvijo pojmov in tehnik, delavnic s več kot 70-tih področij osebne in duhovne rasti, zdravega načina življenja in ekologije, kot so: aura soma, akupresura, bioenergija, čakre, džotiš, feng shui, hidroterapija, joga, kristalna sol, masaže, meditacije, naturopatija, reiki, rebirthing-preporajanje, radionika, samozavest, transmisijska meditacija, zdrava prehrana, zdravilni zvok,....
|
|
džul |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem pobral, da naj bi se merske enote strogo pisale "piši kao govoriš" in z malo, torej vat, džul, njuten itd.
|
|
džumad |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1077 je končal svoj drugi matematični traktat Komentarji o nekaterih problemih k Evklidovemu delu, kjer je na koncu zapisal na običajen način za tiste čase: "Zaključek črnitve te beline se je zgodil v mestu (...) v tamkajšnji knjižnici, na koncu džumada al-ula štiristo sedemdesetega leta (v sredini decembra 1077)."
|
|
džus |
osvežujoča pijača iz drobno zmečkanega sadja, sladkorja in sodavice:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
džuz |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
ZGRADBA KORANA: Razdeljen je na 30 džuzov (delov), ima 114 poglavij (sur), najdaljša je El-Bekara, ki ima 286 stavkov (ajetov), najkrajša pa je El-Kevser s tremi stavki, ...
|
|
è |
1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ébenovec |
tropsko drevo, ki daje dragocen trd, temen les; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ebonít |
črna trda snov iz kavčuka in žvepla, ki ne prevaja električnega toka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edafitski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
édafon |
biol. združba drobnih organizmov, ki živijo v prsti; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edáfski |
pridevnik od edafon:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
édamec |
gastr. edamski sir:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
édamski |
gastr., v zvezi edamski sir trdi sir v obliki krogle ali valja z rdeče povoščeno skorjo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edícija |
1. tiskano delo, kot izide enkrat; izdaja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edíkt |
1. zgod., nekdaj predpis, ki ga izda vladar ali kak drug pomemben predstavnik oblasti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edíl |
zgod. nadzornik javnega reda, tržne organizacije, javnih zgradb ter organizator javnih prireditev v starem Rimu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éditor |
knjiž. izdajatelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efelída |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
efemerida |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
wiki
|
|
efemeríde |
astr. periodična publikacija s podatki o legah nebesnih teles:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
efiált |
knjiž., ekspr. izdajalec domovine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egalitarízem |
soc. nazor, da so ljudje enaki, enakopravni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egída |
v grški mitologiji ščit bogov, zlasti Zeusa in Atene:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egiptologíja |
veda o stari egiptovski zgodovini, kulturi in jeziku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egotízem |
knjiž. poudarjanje, pretirano vrednotenje lastne pomembnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
èh |
1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ékavščina |
lingv. skupina vzhodnih štokavskih govorov z zameno e za nekdanji jat; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekocid |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ekodavek |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ekologíja |
veda o odnosu organizmov do okolja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekonavada |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ekonomiáda |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
ekonómičen |
1. ki ustreza varčnosti, smotrnosti, gospodaren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonómičnost |
lastnost, značilnost ekonomičnega, gospodarnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonomíja |
1. veda o gospodarstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekonomíst |
strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekonomizer |
strojn. naprava, v kateri se ogreva napajalna voda za parni kotel s toploto dimnih plinov, grelnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonómski |
1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonomskoogledalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ekosklad |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ekostandard |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
eksarácija |
geogr. razjedanje in dolbenje zemeljskega površja z ledeniki; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekscéntrik |
knjiž. neuravnovešenec, čudak, posebnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ekscerpírati |
namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta, izpisovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekscêrpt |
odlomek, podatek, namensko prepisan iz teksta; izpisek, izpis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekscindacíjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
eksekvatúra |
jur. akt, s katerim dovoljuje vlada novoimenovanemu konzulu tuje države opravljanje njegovih funkcij; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksergíja |
fiz. del energije, ki se v tehnični napravi da izkoristiti za opravljanje dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksheredácija |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
ekshibícija |
knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshórta |
rel. daljši, poglobitvi duhovnega življenja namenjen govor, zlasti za mladino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksikátor |
kem. steklena posoda, ki se da neprodušno zapreti, za sušenje in shranjevanje snovi pri normalni temperaturi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksistencialízem |
filozofska smer, ki trdi, da je eksistenca to, po čemer je človek človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskurenda |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
ekskurénden |
šol., v zvezi ekskurendna šola, nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskúrz |
knjiž. oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksoda |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
eksohorda |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
ekspêrt |
strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke, izvedenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspórt |
prodajanje blaga v drugo državo; izvoz:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksportírati |
prodajati blago v drugo državo; izvažati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspresionízem |
umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki objektivnost popolnoma podreja subjektivnemu doživljanju in posebno poudarja izrazno plat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksténzija |
med. nategnitev zlomljenega ali izpahnjenega uda pri uravnavanju kosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
eksteriorizírati |
filoz. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje; povnanjiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksteritoriálen |
ki ne spada v določen teritorij:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ékstradividénda |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
ekstrahírati |
1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni, izlužiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrákcija |
1. kem. izločitev, izločevanje snovi iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem snov kemično ne spremeni; izlužitev, izluževanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstraktíven |
1. kem. ki se da ekstrahirati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrapiramidalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
ekstrapolácija |
knjiž. prenos vrednosti podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrapolírati |
knjiž. prenesti vrednost podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrémen |
1. zelo oddaljen od povprečnosti česa; skrajen, pretiran:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstremnodolg |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
eksudácija |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
eksudacíjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
eksudát |
med. izcedek pri vnetju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksudatíven |
nanašajoč se na eksudat, izceden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éks... |
za izražanje stanja osebe, ki je bila v kakem stanu, poklicu, funkciji, pa ni več; nekdanji, bivši:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éktoparazít |
biol. zajedavec, ki živi na površju gostitelja, zunanji zajedavec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekú |
denarna enota, katere vrednost je določena z relativnimi vrednostmi denarnih enot članic Evropske gospodarske skupnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvatoriál |
astr. daljnogled, ki je nameščen tako, da more slediti dnevnemu gibanju zvezd z enim samim vrtenjem; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvidistánten |
geom. ki je v enaki medsebojni razdalji ali malo oddaljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvinókcij |
astr. čas, ko sta dan in noč enako dolga; enakonočje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvipáža |
nekdaj razkošna kočija, navadno z vprego:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
élandarski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
eléktor |
oseba, izvoljena z nalogo, da v imenu svojih volivcev opravi končne volitve, volilni mož:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elektróda |
teh. električni prevodnik, ki se rabi za dovajanje ali odvajanje električnega toka v snov ali iz snovi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktrodinámika |
veda o električnem toku, o silah med električnimi toki, o elektromagnetnih poljih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eléktroenergétika |
proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktrogospodárski |
nanašajoč se na elektrogospodarstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elektrogospodarstven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
elektrogospodarstvenik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
eléktrogospodárstvo |
gospodarska panoga, ki se ukvarja s proizvajanjem električne energije in oskrbovanjem z njo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktrokemíja |
veda o odnosih med električnimi in kemičnimi pojavi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
elektrokoda |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
eléktromagnét |
teh. priprava z jedrom iz mehkega železa in navitjem, s katero se da dobiti močno magnetno polje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
| |
5.888 5.988 6.088 6.188 6.288 6.388 6.488 6.588 6.688 6.788 
