|
dostòp |
1. kraj, prostor, po katerem se da kam priti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dostopan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V swap se pa namestijo po algoritmu least accessed ker pomeni da tisti ki je bil manjkrat dostopan tisti gre na disk.
|
|
dostopanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Objavljamo alternativne načine dostopanja do cenzurirane strani www.udba.net in povezave do datotek, ki vsebujejo dosjeje nekaterih slovenskih politikov.
|
|
dostópen |
1. do katerega se da priti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dostrojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Druge strojene ali dostrojene goveje kože ali kože kopitarjev, toda nadalje neobdelane, cepljene ali necepljene ...
|
|
dosúti |
dodatno, zraven nasuti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotákati |
dodatno, zraven natakati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotakljív |
ki se da dotakniti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotakniti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vržena v svet je beseda mrtva, ko pa se je samo dotakneš, ali se te ona dotakne z duhom, je kot živa in deluje in usmerja.
|
|
dotakníti se |
1. približati se tako, da pride do dotika, stika:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotečajniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lahko da se bodo odprle tudi razprave o obsegu in kakovosti znanja tečajnikov, o pomenu klime planinskih društev pri njihovem dotečajniškem izobraževanju, o pravopisnih zankah ...
|
|
dotêči |
1. s tekom priti do koga, ki gre spredaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotedajšen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker nam je RTV SLO čez čas prepovedal uporabljati njihovo parabolo za našo zvezo na 1.28 GHz, smo zgradili anteno "dvojno osmico" in z njo malo manj uspešno nadomestili dotedajšnjo RTV parabolo.
|
|
dotedàjšnji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dotedánji |
ki je bil, obstajal do tedaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotedánjik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
dotegamál |
zastar. dozdaj, doslej:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotehdôb |
star. dozdaj, doslej; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotehmál |
star. do takrat, dozdaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotekajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi bližine naselja in stalnega onesnaževanja z odpadnimi vodami in zaradi spremljajočih nevšečnosti (smrad, neuporabnost zemljišča, možnost okužbe) je nujna izgradnja čistilne naprave za dotekajoče komunalne odpadne vode.
|
|
dotičnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naj bo jasno, da če bi se ta domneva potrdila, bi se kljub priznavanju genialnosti zamisli in izvedbe (in mučeniški vztrajnosti) že slabo mnenje, ki ga gojim do dotičneža, še poslabšalo.
|
|
dotiepin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Te simptome je psihiater sprva pripisal novo uvedenemu dotiepinu, nato pa je posumil, da gre morda za OR po ukinitvi paroksetina.
|
|
dotikajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Niso si mogli očitati preprostosti, in sprijaznjenost z mislimi, da navsezadnje nočejo zapletati svojega tokratnega početja, jim ni dala poleta proti potrkavanju med seboj dotikajočih se vej.
|
|
dotikati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V raparskih krogih se pojavljajo kritike, da se v Cesarjevi novi podobi, le bežno dotikaš situacije v slovenski družbi?
|
|
dotíkati se |
1. biti tako blizu česa, da pride do dotika, stika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotírati |
dajati dotacijo:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotís |
zal. nespremenjen dodaten natis kakega dela v okviru z avtorjem dogovorjene naklade; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotisniti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Študentska založba, izdajateljica Virkove knjige, se je odločila za ponatis (k 500 izvodom so jih dotisnili še 600), založba Gyrus, ki izdaja maturitetno gradivo, pa je izdala in prodala še 3000 izvodov.
|
|
dotisnjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
W. Kranz je v 5. izdaji Dielsovega besedila spremenil le nekaj alternativnih branj, prevod in malenkostno vrstni red fragmentov; taki podobi je bil v 6. izdaji dotisnjen le Dodatek; vse kasnejše izdaje so le reprodukcije šeste.
|
|
dotístihdôb |
star. do takrat, do tedaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotistihmál |
star. do takrat, do tedaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotléjšnji |
redko dotakraten, dotedanji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotočíti |
dodatno, zraven natočiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotodajalka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dotŕda |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
doumevajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bo že držalo, da ti je redno delo na račun davkoplačevalcev gobezdanje neumnosti po internetu, pisun zavaljeni, nevrotični od staršev zapuščeni, nevzgojeni, samohvalisavi, lažnivi, telebanski in talibanski, z biblijo obnoreli, z za drugimi nicki skrivajoči se, možgansko zaostali, nikoli doumevajoči, od zadaj poflodrani in od spredaj od psa pofafani(sorry Fifi), od dreka umazani, nikoli umiti ...
|
|
doumljív |
ki se da doumeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dousposobiti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripadniki enote bodo sedaj imeli možnost, da se še bolj natančno seznanijo z lastnostmi vozila ter dousposobijo vzdrževalce in voznike valukov pred operativno uporabo vozil, izdelanih v ravenskem podjetju STO.
|
|
dovolíti |
1. dati dovoljenje, pristanek za kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovoljeváti |
dajati dovoljenje, pristanek za kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovoljujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V nasprotju z večino Afričanov živijo v demokratični ureditvi že od leta 1976, dovoljujoč vsakomur, da kandidira, voli in je izvoljen.
|
|
dovršitven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glede na to, da je izvajalec uvidel problematičnost dovršitvenega roka in s tem nevarnost za plačevanje pogodbenih kazni, je zahteval za vsako najmanjšo spremembo in pomanjkanje zahtevanega materiala podaljšanje dovršitvenega roka.
|
|
dovzdrževanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Usklajevanje podatkov in dovzdrževanje digitalnih katastrskih načrtov na območju IOGU Ljubljana - na območju MOL-a, Kamnik, Krško
|
|
dovzetnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odločitev za delno jezikovno posodobitev besedila je nenazadnje narekovalo dejstvo, da je bilo osrednje pisateljevo prizadevanje s tem romanom, ustvariti tip naravnega vzgojnega romana, namenjenega slovenski mladini, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je bil Gustav Šilih vse življenje velik dovzetnež za narodne vrednote, torej tudi jezikovne, a takratne neugodne razmere za slovenski jezik, pogosto študijsko bivanje in siceršnja pota v Zagrebu ipd. so s številnimi hrvatizmi pustile sledi v njegovem maternem jeziku.
|
|
dòzavarováti |
jur. dodatno zavarovati s sklenitvijo še enega zavarovanja; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dozdàj |
do tega časa, trenutka:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdàjšnji |
ki je bil, obstajal dozdaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdánji |
star. dosedanji, dozdajšnji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdéti se |
nav. 3. os., zastar., z dajalnikom zazdeti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdéva |
knjiž. nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdévati se |
nav. 3. os., raba peša, z dajalnikom zdeti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdévek |
knjiž. nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdéven |
o katerem se nejasno sklepa, misli, da je:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdevnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To dosega npr. z razvidnimi anahronizmi iz političnega žargona, z evociranjem cinične logike oblastnih in ideoloških ustanov, z dozdevnostnimi konstrukcijami (»kakor da«), litotičnimi prislovi (»le za kanec«), zlasti pa s parabolično opozicijo pri predstavljanju dogajališč in dogodkov ...
|
|
dozid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Danes se nam grad kaže v podobi, kakršno so izoblikovala stoletja prezidov in dozidov.
|
|
dozídati |
1. končati zidanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dozidáva |
glagolnik od dozidati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozidávanje |
glagolnik od dozidavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozidávati |
dodatno, zraven zidati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doziralec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pooblaščeni doziralec brucomora se v rillajfu imenuje Andrej Koštomaj, uvodni nagovornik in prenašalec mikrofonov od grla do grla pa Ði a.k.a. Bogdan Rahten.
|
|
dozirnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če dodamo še avtomatski dozirnik peletov in cisterno na zunanjo stran objekta, se v celoti približamo prednostim plinske in oljne kurjave.
|
|
dozorel |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zasedba je znova utemeljila svoj sloves glasbeno dozorelega banda in popolnoma hipnotizirala ozračje.
|
|
dozoríti |
narediti, da postane kaj zrelo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozvédeti |
-vém; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Kar su kje jedli, kje su se skregali, kar i koliko i kom je kdo kaj dolžen, kdo se če ženite, ktera deklina je košata, i od koga; celo to je vedla, kar sta si tu al tam dva na skrivnem na ušesa povedala; ... pa kako je to vse dozvedla, to je sam bog vedel.
|
doživet |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Le tako lahko nastane velik dogodek, resnično doživeta predstava, gledališče, ki izdeluje temne in svetle in prelivajoče se bisere.
|
|
doživljajskopedagoški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zbornik, za katerega so prispevke spisali udeleženci, je na 300 straneh združil bogate izkušnje družboslovnega, doživljajskopedagoškega, naravoslovnega in športnega področja s šol v naravi.
|
|
dožívljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Usoda določa zunanji okvir našega doživljenja in življenja, svoboda pa poišče in zapolni njegovo notranjo obliko.
|
doživljenjskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi doživljenjskosti nadomestnega zdravstvenega zavarovanja je pri tem tipu zdravstvenega zavarovanja obvezno oblikovanje matematičnih rezervacij za starost, kar seveda vpliva tudi na višino premij.
|
|
dožveplati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kleti skrbimo, da je posoda dolita, vino pa pravočasno pretočimo. Tisti, ki še niso opravili pretoka naj to storijo in vino primerno dožveplajo.
|
|
dpa |
kratica, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Samo v okolici Bombaja, kjer so poplave terjale več kot tisoč življenj, je po zadnjih podatkih oblasti zaradi nalezljivih bolezni umrlo 233 ljudi, je poročala indijska tiskovna agencija PTI, ki jo povzema nemška tiskovna agencija dpa.
|
|
dragínja |
gospodarsko stanje, ki ga povzročijo visoke cene materialnih dobrin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragomerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dragomer: Na omrežje je podobno zašla in takoj izginila informacija, da je bil na obisku v dragomerski loži visok predstavnik zveze Nato in ameriških oboroženih sil, seveda visok častnik prostozidarjev.
|
|
dragonáda |
zgod. nasilno pokatoličevanje protestantov z naseljevanjem vojakov v 17. stoletju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragónec |
nekdaj vojak konjeniške enote:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dragotínar |
knjiž. kdor izdeluje ali prodaja dragocenosti, nakit:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragúljar |
kdor izdeluje ali prodaja nakit in drage kamne:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragúljarstvo |
izdelovanje ali prodajanje nakita in dragih kamnov; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drájada |
medm., vir: B; povezave:
|
|
drájdade |
medm., vir: B; povezave:
|
|
dramamin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Začelo se je tako, da je subjekt vzel dva dramamina.
|
|
dramaterapija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Program: Različni načini branja in branje različne literature, poskusili bi z dramaterapijo in ustvarjalnim pisanjem ter si ogledali CTK in NUK.
|
|
dramatično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jasno je kot beli dan, da se svet okrog nas dramatično spreminja v nekaj, kar še nikoli ni obstajalo v človeški civilizaciji.
|
|
dramatizirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na tematski in pripovedni ravni ga odlikuje čut za atmosfero, tudi za povsem neugledne, efemerne realije, za fabulativne okruške iz družinskih in intimnih scenarijev brez dramatizirajoče arhitekture in brez pretenzij po sporočilni globini; stilno pa se odmika od eklekticizma in manierizma medbsedilno-metafikcijskega postmodernizma tako, da goji videz preprostosti, neumetelnosti in/ali se odpira pogovornosti, vendar ne več zato, da bi ta postala stilno zaznamovana kategorija.
|
|
dramatúrg |
kdor predlaga in usmerja gledališki repertoar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramoletiziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kritike in eseje o tem je zbral v knjigi Odrom ob rob (1977), kjer je objavil tudi »dramoletizirani esej« Birnamski gozd o etičnih, idejno-estetskih dilemah avantgardnega gledališča (npr. o mimetičnosti, psihologizmu, idejnosti, tendenčnosti, eksperimentu, mitu in ritualu).
|
|
dramopisen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kompleksno dogajanje se vrti okrog mladega Williama Shakespearja, čuvaja konjev gledalcev pred gledališčem Rose, ki mu je po smrti dramatika Marlowa direktor gledališča Barbitch v kombinaciji serije naključij in splošnega ozračja velikih političnih intrig dal priložnost za dramopisno samodokazovanje, glavna poanta pa se spoprime z idejo represivne tolerance ali točneje z vprašanjem, zakaj se v ideoloških sistemih sploh simulira nuja umetnosti.
|
|
dramskogledališki |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dráslja |
geogr. vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drastično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z lahkoto pa si predstavljamo, da včasih najmanjši možni dogodek drastično vpliva na proces kreativnega napora in s tem tudi na rezultat početja.
|
|
draveljski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dravlje: Nova draveljska cerkev je odprta vsak dan od 15h do 19h.
|
|
drážba |
javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drážbati |
s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na dražbi; dražiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
draždánski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
dražeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pa vendar, kužni kašelj je skupno ime za dražeč, močno nalezljiv kašelj, ki ga običajno spremlja tudi izcedek iz nosu.
|
|
dražestno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Edini način za to je po mojem mnenju dopuščanje vsaj minimalne možnosti, da se prav dražestno osmešiš.
|
|
drážestnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kadar pa mene zares pogreje, takrat si naj ženska svojo lepoto, dražestnost, ljubkost, seksualno privlačnost in druge atribute kar za klobuk zatakne.
|
dražiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na osnovi predhodnih znanj iz farmacevtske kemije in tehnologije in sinteze podatkov o posameznih tehnoloških operacijah, kot so sinteza učinkovin, ekstrakcija, granuliranje, tabletiranje, dražiranje, sterilizacija itd., predmet študente seznani s pogoji industrijskega oblikovanja zdravil, vključno z zakonodajo in industrijsko lastnino.
|
|
dražíti |
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražljáj |
vpliv, spodbuda, ki povzroči reakcijo organizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražljív |
1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 
