brándenburški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: V 13. in 14. st. so pod pritiskom danskih in nemških križarjev propadle ranska, meklenburška, brandenburška in druge slovanske kneževine in slovansko-vendski etnos je propadel.
braneški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tudi braneški oskrbnik gospod Merkas in trški advokat Janez Jurij Khosse sta dala voziti k njemu v pouk svoje sinove - in plačala.
|
branjaríja |
nav. slabš. manjša trgovina, v kateri se prodaja drobno, ceneno blago:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
branjáriti |
redko prodajati drobno, ceneno blago:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bránjevec |
kdor prodaja na živilskem trgu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bránjevka |
ženska, ki prodaja na živilskem trgu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
branjevško |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če se spomniš začetne pripombe sem te malce "okrcal" da preveč po branjevško opletaš z govoricami, kot da so čista resnica o katerih verodostojnosti se ne dvomi.
|
branljív |
ki se da braniti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bránžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kakšno dinamiko je s strani države možno pričakovati pri nadaljnjem vspodbujanju ustanavljanja branžnih tehnoloških centrov?
bratiti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Veseli me, da je vsaj v tej tvoji prihodnosti Slovenska zunanja politika pametna. Brati se z zmagovalci.
|
bratomóren |
nanašajoč se na oborožen spopad med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bratskoslovanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdi pa se, da odnos širše publike do poljskega filma še vedno veljavno in nadvse slikovito ponazarja nepozabna izkušnja avtorja pričujoče beležke: pred leti, še globoko v jugosocializmu, je v enem od ljubljanskih kinematografov s težavo sledil sicer široko sprejemljivemu poljskemu filmu (Križarji), ker so se nekateri mlajši gledalci kar naprej glasno norčevali iz ščebetajoče ("bratskoslovanske") poljske govorice.
|
Bráunov |
elektr., v zvezi Braunova elektronka elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
braváda |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
bravúra |
1. knjiž. izredno, zlasti tehnično obvladanje česa; spretnost, dovršenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bravuráda |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
bravúren |
knjiž. 1. ki izredno, zlasti tehnično obvlada kaj; spreten, dovršen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brázda |
1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brazdáč |
agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov; grebenalo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brazdajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
brazdálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
brazdálnik |
agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov; grebenalo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brazdána |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
brázdanje |
biol. delitev jajčne celice po nastali zarezi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brázdar |
les. skobljič za ročno vrezovanje brazd v les; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brázdarica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
brázdast |
ki ima brazde:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brazdàt |
redko poln brazd, zarez:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brázdati |
knjiž. 1. redko delati brazde, orati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brazdáti |
1. riti, mešati z rokami, z nogami:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brazdàv |
-áva -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
brázdavost |
redko lastnost, značilnost brazdastega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brázden |
pridevnik od brazda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brazgotíniti se |
nav. 3. os., med. celiti se tako, da nastaja brazgotina:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brazílka |
tanjša, daljša cigara iz brazilskega tobaka, podobna viržinki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bražíljka |
1. bot. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les, Caesalpinia brasiliensis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brbónčast |
redko bradavičast, mozoljast; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brbónčica |
nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brbòt |
glas, kot ga daje voda pri vretju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brbotáti |
1. dajati glasove kot voda pri vretju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brbúnek |
redko mehurček, ki se vzdiguje, kadar voda izvira, vre:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brbúnkati |
dajati glasove kot voda pri vretju; brbotati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bŕca |
sunek, udarec z nogo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bŕcati |
1. suvati, udarjati z nogo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bŕcniti |
1. suniti, udariti z nogo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brčáti |
dajati tresoč se glas:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brčice |
ž mn., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pirjevec, visok, dolgovrat, vojaško postaven, dinamičnih kretenj, zmeraj v temno modri obleki z belo srajco in kravato, z nazaj počesanimi lasmi in brčicami v stilu, ki asociira "glamour" okoli 1940 (npr. E. Flynn, C. Gable, oba tedaj znova odkrivana v nedavno odprti ljubljanski kinoteki), na ulici s klobukom, pomaknjenim na tilnik, in z dežnim površnikom, že čisto "vizualno" izstopa iz pretežno v tako ali drugačno sivino "zamaskiranega" zbora profesorjev Filozofske fakultete v času jugorealsocializma.
|
brdak |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
brdálo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
brdanski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
bŕdar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
bŕdast |
redko ki ima brda, vzpetine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brdàt |
-áta -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
brdávs |
ekspr. velik, zelo močen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brdávsast |
ekspr. po značilnostih, lastnostih podoben brdavsu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brdávsek |
ska; m, vir: B; povezave:
|
brdávski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
brdávsniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
brdavsovski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
bŕdje |
redko v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina; brda; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brdóvje |
redko v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina; brda:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bréda |
težka strojnica ali lahki top italijanskega izvora:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
breguljkin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tudi material s primesmi glinenih delcev, ki je ostal za spiranjem proda, je primeren za oblikovanje breguljkine stene.
|
brejev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
|
brejica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
|
brejlica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
|
brejlov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
|
brelov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda sem kmalu dojel, da gre pri braju za Braillovo točkovno pisavo. Zbegalo pa me je, ko sem odkril kako različno jo slepi imenujejo. Napisano ali izgovorjeno sem jo srečal kot brajlovo, brejlovo, brajevo, brejevo in brelovo pisavo, kot brajlico, brejlico, brejico in brajico.
|
brémzati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Disk sem že večkrat očistu (z alkoholom), ker sem mislu da je masten (tak efekt daje tudi ko bremzaš), tudi ploščice so še cele (bike ima 250 km).
| | |