zavódarka |
ženska oblika od zavodar:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavódarski |
nanašajoč se na zavodarje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavráčati |
1. delati, da žival ne pride, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavréči |
1. narediti, da preneha biti pri osebku to; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavrèd |
nar. zgodaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavréti |
1. narediti, da kaj vre:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavréti |
1. z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavrníti |
1. narediti, da žival ne pride tja, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
završáti |
1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
završéti |
1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavrtáč |
zool. 1. nav. mn. metulji, katerih gosenice vrtajo rove v lesu, koreninah listavcev, Cossidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavrtéti |
1. narediti, da se kaj giblje okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavrtínčiti |
povzročiti, da se kaj premika v spiralastih zavojih:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavrvráti |
knjiž. dati glasove kot voda pri vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavsédnji |
nar. navaden, vsakdanji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavzdáhniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
zazdàj |
za ta čas, trenutek:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazdàjšnji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zazdéti se |
1. s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazdévati se |
star., nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku zdeti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazíbati |
1. narediti, da se kaj enakomerno premika sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zazibávati |
navadno s prislovnim določilom z zibanjem povzročati, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazidalec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zazidálen |
nanašajoč se na zazidavo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazídanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zazídanost |
lastnost, značilnost zazidanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazídati |
1. z zidanjem narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zazidáva |
1. glagolnik od zazidati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazidávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zazidávati |
1. z zidanjem delati, da kak prostor v čem preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazidljív |
ki se more, sme zazidati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazímiti |
agr. narediti, da pride kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazírati se |
knjiž. upirati, usmerjati pogled kam; gledati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaznamováti |
1. narediti znamenje, znamenja, da se kaj opazi, prepozna:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazréti |
knjiž. zagledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazŕtost |
knjiž. zagledanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazvenčáti |
dati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazvenéti |
1. dati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazvenketáti |
dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazvénkniti |
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zazvízdati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
zazvončkljáti |
1. dati kratke, visoke, zveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zazvoníti |
1. dati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaželéti |
izraziti komu željo, da bi bil deležen česa pozitivnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaženílo |
nekdaj denar, premoženje, ki ga ženin da, zapiše nevesti za prineseno doto; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaženíti |
nekdaj dati kot zaženilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zažgáti |
1. narediti, povzročiti, da kaj zagori:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zažígati |
1. delati, povzročati, da kaj zagori:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zažlébiti |
narediti, da ima kaj žleb, žlebove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zažlíndrati |
metal. povzročiti, da se določene sestavine rude in dodatkov spremenijo v žlindro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zažlobudráti |
1. dati glasove kot voda pri močnem vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zažmíkati |
1. redko dati kratke, tleskajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zažŕdati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
zažuboréti |
1. dati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zažvenketáti |
dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zažvénkniti |
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zbáda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zbádanje |
glagolnik od zbadati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbádast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
zbadátelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zbádati |
1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbadljív |
ki rad prizadeva, žali koga z zanj neprijetnimi, posmehljivimi besedami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbadljívka |
1. zbadljiva beseda, pripomba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbanalizírati |
narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbankrotírati |
v kapitalistični ekonomiki narediti bankrot, gospodarsko propasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbedáčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
zbedastáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
|
zbetonírati |
narediti, sezidati z betonom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbíjati |
1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbirálnik |
1. zaprt prostor ali posoda za zbiranje in shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbírati |
1. delati, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbírica |
nar. vzhodno, nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem; bera:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbírnik |
1. fin. knjigovodska listina s končnimi, skupnimi podatki iz več knjigovodskih listin ali pomožnih knjig:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
zbíti |
1. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zblêsti se |
s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici začeti zmedeno govoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zblížati |
1. povzročiti, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbliževáti |
1. povzročati, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zblóda |
knjiž. 1. zmedenost, zmota:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zblója |
knjiž., redko zmeda, zmešnjava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbóbnati |
1. na več krajih povedati, razglasiti; razbobnati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbòj |
nekdaj past za polhe s kamnom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbôksati |
pog. z udarjanjem, suvanjem s pestmi pretepsti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zbosíti |
narediti, povzročiti, da je žival brez podkve, nepodkovana:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zbrádati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
zbráti |
1. narediti, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbrazdáti |
z ritjem, mešanjem z rokami, z nogami skaliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zbróda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zbŕzdati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zdahníti |
star. vzdihniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdàj |
1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdajáti |
z dajanjem po delih porabiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zdàjci |
ekspr. 1. zdaj, tedaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdájen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zdàjkaj |
prisl., vir: B; povezave:
|
zdàjkar |
zastar. {prav} zdaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdàjle |
ekspr. zdaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdájnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
zdàjšnji |
sedanji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdàjšnjik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zdàjšnjost |
sedanjost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|