zasvítati se |
nav. 3. os. 1. brezoseb. preiti iz noči v dan; zdaniti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaščítenost |
dejstvo, da je kdo zaščiten:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaščítiti |
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ne bi bilo deležno česa neprijetnega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaščítnik |
1. kdor daje komu zaščito:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaščítništvo |
dejstvo, da je kdo zaščitnik:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zašelestéti |
dati rahle, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zašepetáti |
reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaškíliti |
nepravilno obrniti zrklo glede na smer gledanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zašklepetáti |
dati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zašklopotáti |
ekspr. 1. dati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaškrabljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaškrebljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaškrípati |
1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratke, visoke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zaškrobotáti |
dati kratke, nizke, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaškŕtati |
ob premiku dati kratke, rezke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaštropotáti |
dati kratke, zamolkle glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zašuméti |
1. dati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zašušljáti |
ekspr. 1. nav. 3. os. skrivaj reči, povedati, zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zašuštéti |
dati rahle, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatajíti |
1. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatakníti |
1. s sunkom, potiskom narediti, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatárnati |
z besedami, glasovi izraziti telesno ali duševno bolečino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatégel |
ki je iz glasov, tonov, ki trajajo dalj, kot je normalno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatém |
1. izraža, da se dejanje zgodi v času po predhodnem dejanju:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatemníti |
1. z zakritjem narediti, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatemnjeváti |
1. z zakrivanjem delati, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatesníti |
zapreti, zmanjšati reže, da tekočina ne uhaja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatesnjeváti |
zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatìč |
1. podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da spaja, povezuje dva dela, elementa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatikálo |
navadno podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da prepreči gibanje, premikanje česa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatíkati |
1. s sunkom, potiskom delati, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatiktákati |
1. dati glas tiktak:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatírati |
1. delati, povzročati, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatléskati |
1. dati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatôhniti |
redko zadahniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zatólči |
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti v kaj tako, da ni višje od površine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatopotáti |
večkrat slišno, topo udariti z nogami ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatožíti |
1. sporočiti komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatráviti |
povzročiti, da se kaj zaraste, prekrije s travo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatrdílo |
1. izjava, da je ali da bo povedano zatrdno res, uresničeno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatrdíti |
izraziti kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatrepáti |
{narahlo} udariti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatrésti |
narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatréti |
1. narediti, povzročiti, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatŕgati |
1. raztrgati kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatrjeváti |
izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatrkljáti |
narediti, da se kaj premika po površini tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zatrmogláviti |
ekspr. z besedami, dejanji pokazati trmoglavost, trmo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaudárek |
knjiž., redko neprijeten vonj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaudáren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
zaudáriti |
redko začeti zaudarjati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaudárjanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zaudárjati |
1. oddajati, dajati neprijeten vonj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zauglédati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zaukázati |
star. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zaukazováti |
star. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaúpanje |
prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaúpen |
1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaúšnica |
udarec, navadno s plosko roko po licu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaúzdati |
nadeti, namestiti uzdo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavalíti |
1. premakniti predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavarovalnína |
dajatev, storitev zavarovalnice, določena v zavarovalni pogodbi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavarováti |
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti kaj {bolj} varno pred čim slabim, nezaželenim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zavdàh |
-áha; m, vir: B; povezave:
|
zavdája |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavdajálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavdajálka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavdajálstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zavdájanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavdájati |
1. star., z dajalnikom zastrupljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavdánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zavdáti |
z dajalnikom 1. star. zastrupiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavdávek |
-vka; m, vir: B; povezave:
|
zavdávica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
zavéda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavédanje |
glagolnik od zavedati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavédati se |
1. biti v duševnem stanju, v katerem se neposredno ve za svoje obstajanje in svoja duševna stanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavédav |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavéden |
1. ki se zaveda svoje pripadnosti kaki skupnosti, nazoru in to tudi javno kaže, izraža:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavédeti se |
1. zbuditi se iz stanja brez zavesti, zavedanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavésa |
1. kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, preprečevanje pogleda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavést |
1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavetíšče |
1. kraj ali stavba, ki daje komu zavetje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavézniti |
zakriti s čim tako, da se povezne:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavídanec |
-nca; m, vir: B; povezave:
|
zavídanje |
glagolnik od zavidati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavídati |
čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíhati |
narediti, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmeri iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavihováti |
delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijáč |
zool. 1. nav. mn. nočni metulji z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, Tortricidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavírati |
1. prizadevati si z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíst |
občutek velikega nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavísten |
ki komu zavida:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavlačeváti |
1. delati, povzročati, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavláda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavládanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavládati |
1. začeti vladati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavóda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavódar |
ekspr. gojenec, oskrbovanec zavoda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavódarica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|