|
zapŕskati |
večkrat s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastanejo kratki, ostri glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapŕtek |
1. jajce z razpadajočo, pokvarjeno vsebino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
záptija |
v turškem okolju, nekdaj stražnik, orožnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapustíti |
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da ni več na določenem mestu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapúščati |
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več na določenem mestu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaračúnati |
napisati, povedati dolžni znesek za kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zárada |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zarájati |
delati, povzročati, da se rojevajo, začenjajo obstajati novi zlasti človeški osebki:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarájdati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zarána |
knjiž. zgodaj zjutraj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaráno |
star. zgodaj zjutraj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarást |
gozd. razmerje med dejansko in normalno količino lesa na določeni površini gozda pri določeni starosti ali debelini; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarêči |
po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način pozdraviti ali skušati pozdraviti kaj; zagovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarédati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zaredíti |
narediti, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaréjati |
delati, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaréndati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zarés |
1. izraža, da kaj je, se dogaja v stvarnosti in ni le navidezno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarídati |
nar. zakrmariti, usmeriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaríniti |
s potiskanjem, sunkom narediti, da kaj deloma ali v celoti pride v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaríti |
s potiskanjem, premikanjem narediti, da kaj pride v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarívati |
s potiskanjem, sunki delati, da kaj deloma ali v celoti pride v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarníce |
knjiž., navadno v zvezi zarnice igrajo bliska se v daljavi; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaročíti |
šport. dati, dvigniti roko nazaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarodíti |
1. začeti dajati sadeže, plodove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarógati se |
knjiž. zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaropotáti |
1. dati močne, kratke glasove; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaróštati |
nar. dodati jedi prežganje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotoválec |
po ljudskem verovanju kdor izgovarja določene besede, dela določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotovánje |
1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarožljáti |
dati nizke, zveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarumeníti |
s praženjem, segrevanjem povzročiti, da postane kaj rumeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zásada |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zasadíti |
1. s sajenjem narediti, da kaka površina ni prazna:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasájati |
1. s sajenjem delati, da kaka površina ni prazna:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasébnogospodárski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zaséči |
1. navadno z dajalnikom odvzeti premoženje ali del premoženja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaséda |
1. namestitev kje z namenom nepričakovano napasti, dobiti koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasedajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zasédanje |
1. glagolnik od zasedati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasédati |
1. s sédanjem ali sedênjem delati, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaségati |
1. navadno z dajalnikom odvzemati premoženje ali del premoženja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasegljív |
ki se da zaseči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasejáti |
1. s sejanjem narediti, da kaka površina ni prazna:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasékati |
1. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti zarezo, odprtino v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekávati |
1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekováti |
1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasélek |
zemljepisno samostojen kraj z eno hišo ali nekaj hišami, pripadajoč samostojnemu naselju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zaselíti |
z naselitvijo narediti, da kako področje ni prazno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasenčeváti |
1. povzročati, delati, da je kaj v senci:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasénčiti |
1. povzročiti, narediti, da je kaj v senci:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasesljáti |
sesljaje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasésti |
1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasičáti |
1. dati ostre, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasítiti |
1. narediti, povzročiti, da postane kdo tako sit, da mu je hrana odveč, nezaželena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasladíti |
knjiž. 1. povzročiti, da kaj vsebuje vonj po čem sladkem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasledíti |
1. po sledi ugotoviti, da kje kdo je:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslepíti |
1. s svojo svetlobo povzročiti, da kdo {skoraj} ne vidi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslíšati |
1. izprašati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševáti |
1. izpraševati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúga |
1. za človeka, skupnost pomembno, vredno dejanje, ravnanje, ki daje komu pravico do {javnega} priznanja, nagrade:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslutíti |
1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúziti |
1. obdati, pokriti s sluzjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmèh |
izražanje zelo negativnega, poniževalnega odnosa do koga, navadno z besedami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehljáti se |
knjiž. z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehováti |
navadno z besedami izražati zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmíliti se |
z dajalnikom začutiti čustveno prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmód |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zasmóda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zasmodíti |
1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmradíti |
povzročiti, da se kje razširi, začne obstajati smrad:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmrájati |
povzročati, da se kje razširja, obstaja smrad:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmŕdati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaspánka |
ekspr. ženska, ki {rada} veliko spi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasramováti |
navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasrepéti |
knjiž. srepo pogledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastaréti |
postati tak, da ni več v skladu; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastarévati |
postajati tak, da ni več v skladu; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastáva |
1. kos tkanine določene barve ali več barv, ki predstavlja simbol kake države, naroda, organizacije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zastavítelj |
kdor da kaj v zastavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavljálnica |
nekdaj ustanova, ki za zastavljene predmete posoja denar:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavljávec |
kdor daje kaj v zastavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavnína |
nekdaj vsota, ki jo plača zastavitelj zastavljalnici ob odkupu zastavljene stvari za stroške:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavodajálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
|
|
zastavodájen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zastíčiti |
grad. obdelati stike med zidaki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastírka |
agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi; steljivo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastókati |
1. dati slaboten, zategel glas, zlasti zaradi telesne bolečine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastópanost |
dejstvo, da je kdo zastopan:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastopíti |
knjiž., z dajalnikom, navadno v zvezi zastopiti pot zastaviti, zapreti komu pot tako, da se stopi predenj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zastrádanost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zastrádati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zastránica |
zastar. epizoda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastranítev |
knjiž. odmik, oddaljitev od obravnavanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastraníti |
knjiž. odmakniti se, oddaljiti se od obravnavanega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastranjeváti |
knjiž. odmikati se, oddaljevati se od obravnavanega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastraševáti |
z namernim vzbujanjem strahu delati, povzročati, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrašíti |
z vzbuditvijo strahu narediti, povzročiti, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zastrážiti |
obdati s stražami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zastrelíti |
lov. raniti s strelom tako, da se ranjena žival ne najde:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
20.288 20.388 20.488 20.588 20.688 20.788 20.888 20.988 21.088 21.188 
