|
zagostíti |
narediti kaj s čim dodanim {bolj} gosto, polno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagotávljati |
1. delati, da kdo kaj zagotovo ima, dobi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagotovílo |
1. izjava, da je ali da bo povedano zagotovo res, uresničeno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagotovíti |
1. narediti, da kdo kaj zagotovo ima, dobi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagovoríti |
1. po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagózda |
1. proti enemu koncu zožujoč se kos kovine, lesa za cepljenje, trdno nameščanje česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zagózdast |
podoben zagozdi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagózdica |
manjšalnica od zagozda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagozdíti |
1. z zabitjem zagozde, zagozd narediti, da je kaj trdno nameščeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zagráda |
naprava, ki zagrajuje kak prostor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagradíti |
z namestitvijo česa omejiti kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrája |
star. zagrada:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrajeváti |
z nameščanjem česa omejevati kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrčáti |
dati grgrajoče, hropeče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrgráti |
dati kratke, pretrgane glasove iz grla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrméti |
1. brezoseb. dati zelo slišne glasove ob bliskanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrozíti |
obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagúndati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zagvózda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zahlídati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zahodnosudanski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahotéti se |
s smiselnim osebkom v dajalniku 1. izraža nastop volje, želje osebka, da sam uresniči dejanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahreščáti |
1. dati kratke, rezke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahrípati |
1. hripavo reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahripéti |
redko 1. hripavo reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahŕskati |
dati ostre, rezke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahŕstati |
dati kratke, rezke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahrstéti |
dati kratke, rezke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahruméti |
1. dati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahrústati |
1. dati kratke, odsekane glasove pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahtéva |
1. odločno izraženo hotenje, da se kaj dobi, naredi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahúpati |
dati signal s hupo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaímek |
lingv. pregibna beseda s splošnim pomenom, ki zamenjuje samostalniško ali pridevniško besedo ali zvezo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaiskríti se |
1. oddati iskre zaradi udarca ob zelo trd predmet:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zajáhati |
1. sesti na žival tako, da je vsaka noga na drugi strani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajávkati |
1. dati visoke, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajčeréja |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo {domačih} zajcev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zájec |
1. glodavec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaječáti |
dati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajéda |
1. kar naredi voda v kopno z odnašanjem materiala:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedáč |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
zajedáča |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
zajedalec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zajedálen |
knjiž. zajedavski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedalka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zajedalski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zajedalsko |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zajedalstvo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zajédanje |
glagolnik od zajedati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajédarstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zajédati |
1. živeti na škodo drugega organizma:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedàv |
star. zajedavski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zajedávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zajedávčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zajedávec |
1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajédavica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zajedávka |
ženska oblika od zajedavec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedávost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zajedávski |
nanašajoč se na zajedavce:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedávstvo |
1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajédek |
knjiž. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za jedačo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedljív |
ki si {rad} prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemálka |
1. priprava iz vbočenega dela in daljšega ročaja za zajemanje, premeščanje jedi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemálnik |
teh. posoda za zajemanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajémati |
1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega delati, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemljív |
1. ki se da zajeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemodajálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
|
|
zajéti |
1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega narediti, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajezdáriti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zajezikáti |
slabš. predrzno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajtrkoválnica |
nekdaj manjši gostinski lokal, v katerem se streže z mlekom, mlečnimi izdelki, kruhom, pecivom, delikatesami in nekaterimi pijačami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakàd |
-áda; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zakadíti |
1. s kajenjem povzročiti, da zrak v kakem prostoru ni čist:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakáj |
knjiž., v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega; kajti, saj:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakájati |
s kajenjem povzročati, da zrak v kakem prostoru ni čist:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakasnélost |
knjiž. dejstvo, da se kaj pojavi z zamudo, pozno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakasníti |
1. narediti, povzročiti, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakídati |
1. zametati; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakísati |
povzročiti, da postane kaj kislo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakláda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zakladálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zakladálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zakládati |
star. zalagati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklánjati |
1. knjiž. delati, da pride kaj za kaj drugega ali pod kaj drugega zaradi zavarovanja, zaščite:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakleníti |
dati mehanizem ključavnice v tak položaj; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklépati |
dajati mehanizem ključavnice v tak položaj; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklepáti |
ekspr. potolči, udariti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklépnica |
zool. 1. nav. mn. polži s podolgovato hišico, ki se zapira z apnenčasto ploščico, Clausiliidae:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklíniti |
knjiž. 1. z zabitjem klina, klinov narediti, da je kaj trdno nameščeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakljubováti |
z dajalnikom namerno drugače narediti, kot se želi, zahteva:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaključeváti |
1. delati, da je kaj omejena, ločena celota:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakljúčiti |
1. narediti, da je kaj omejena, ločena celota:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklobasáti |
nizko reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklokotáti |
nav. ekspr. dati kratke, votle glasove, navadno pri prehodu vode čez kako oviro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakloníti |
1. knjiž. narediti, da pride kdo ali kaj za kaj drugega ali pod kaj drugega zaradi zavarovanja, zaščite:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklopotáti |
1. nav. ekspr. slišno, odsekano udariti ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakodákati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zakodírati |
teh. spremeniti določene podatke, informacije v kode:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakokodájcati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
19.988 20.088 20.188 20.288 20.388 20.488 20.588 20.688 20.788 20.888 
