|
začvekáti |
slabš. reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zád |
1. pog. zadaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadácati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zadáča |
zastar. naloga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadàh |
manj močen neprijeten vonj, navadno po slabem, pokvarjenem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zadáhel |
1. ki ima zadah:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadahlína |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zadáhlost |
lastnost, značilnost zadahlega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadahníti |
1. dobiti zadah:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadáhnjenost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
zádaj |
1. izraža položaj za čim v prostoru:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadájanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zadájati |
delati, povzročati kaj, navadno neprijetnega, slabega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadájek |
-jka; m, vir: B; povezave:
|
|
zadájstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zádajšnji |
knjiž. zadnji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadaleč |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zadánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zádanka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zadánost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zadarski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zádašnji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zadátek |
-tka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zadáti |
1. narediti, povzročiti kaj, navadno neprijetnega, slabega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadàv |
-áva; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zadáva |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zadávčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
zadávek |
-vka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zadavítev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zadáviti |
umoriti s stiskanjem grla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadavkováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
zadávljanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zadávljati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zadavljávec |
-vca; m, vir: B; povezave:
|
|
zadávljenec |
kdor je zadavljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadávljenje |
glagolnik od zadaviti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadávljenka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zadávna |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
zadávno |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zadeklamírati |
1. umetniško podati {pesniški} tekst na pamet:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadélati |
1. s kako snovjo, predmetom narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadelováti |
1. s kako snovjo, predmetom delati, da kak prostor v čem preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádi |
star. zadaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadímiti |
narediti, da je kje polno dima:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadírati |
s sunki delati, da kaj ostrega, koničastega pride v kaj in tam ostane:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadišáti |
1. dati, povzročiti prijeten vonj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadnjáča |
nekdaj puška, ki se polni zadaj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnjeíndijski |
nekdaj nanašajoč se na Indijo, Indokino, Indonezijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnji |
1. ki leži, je zadaj, za čim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zàdôbnost |
lingv. razmerje med dvema dejanjema, pri katerem se časovno drugo dejanje gleda s stališča prvega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadonéti |
1. dati poln, nizek glas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadostíti |
1. z dajalnikom narediti, da je kaj skladno z zahtevami, pričakovanji, izhajajočimi iz tega, kar izraža določilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadovoljênost |
dejstvo, da je kdo zadovoljèn:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadovoljeváti |
1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega delati, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadovoljíti |
1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega narediti, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrdráti |
1. dati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadréti |
s sunkom narediti, da kaj ostrega, koničastega pride v kaj in tam ostane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadŕgniti |
1. s potegovanjem, vlečenjem povzročiti, da se kaj trdno, tesno namesti okoli česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrgováti |
1. s potegovanjem, vlečenjem povzročati, da se kaj trdno, tesno namesti okoli česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádruga |
1. združenje za opravljanje ali organiziranje kake dejavnosti, navadno gospodarske:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zadŕžka |
šport., v zvezi skok z zadržko padalska disciplina, pri kateri padalec pri skoku, preden odpre padalo, nekaj časa ali do določene višine prosto leti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadržljív |
ki se da zadržati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadúdati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zadúžbina |
v srbskem okolju cerkev, samostan, ki ga da postaviti vladar, fevdalni gospod in v katerem se zanj opravlja bogoslužje, molitve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaênkrat |
pog. zazdaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zafrkljívka |
pog. ženska, ki {rada} draži koga, se norčuje iz koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagábiti |
z dajalnikom narediti komu kaj ogabno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagarantírati |
obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti; zajamčiti, dati poroštvo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagíbati |
1. povzročiti, narediti, da se kaj premakne sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaglèd |
-éda; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zaglédanec |
ekspr. kdor je čustveno pozitivno, trajno navezan na kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaglédanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zaglédanost |
stanje zagledanega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaglédati |
z gledanjem zaznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagledávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zagledávati se |
star., s predlogom zagledovati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagledováti se |
s predlogom večkrat se zagledati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaglódati |
1. z zobmi odlomiti v majhnem kosu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zagluševáti |
knjiž. s svojo glasnostjo povzročati, da se kaj {skoraj} ne sliši:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaglušíti |
knjiž. s svojo glasnostjo povzročiti, da se kaj {skoraj} ne sliši:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagnída |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zagnúsiti |
z dajalnikom narediti komu kaj gnusno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagobezdáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zagóda |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zagolčáti |
1. nerazločno, težko reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagospodáriti |
začeti gospodariti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagósti |
1. star. zaigrati, zlasti na godalo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagostíti |
narediti kaj s čim dodanim {bolj} gosto, polno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagotávljati |
1. delati, da kdo kaj zagotovo ima, dobi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagotovílo |
1. izjava, da je ali da bo povedano zagotovo res, uresničeno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagotovíti |
1. narediti, da kdo kaj zagotovo ima, dobi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagovoríti |
1. po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagózda |
1. proti enemu koncu zožujoč se kos kovine, lesa za cepljenje, trdno nameščanje česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zagózdast |
podoben zagozdi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagózdica |
manjšalnica od zagozda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagozdíti |
1. z zabitjem zagozde, zagozd narediti, da je kaj trdno nameščeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zagráda |
naprava, ki zagrajuje kak prostor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagradíti |
z namestitvijo česa omejiti kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrája |
star. zagrada:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrajeváti |
z nameščanjem česa omejevati kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
19.901 20.001 20.101 20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 
