|
vpeljáti |
1. seznaniti koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpeljeváti |
1. seznanjati koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpénjati |
delati, da je kaj trdno nameščeno, pritrjeno na določenem mestu, v določenem položaju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpériti |
knjiž., navadno v zvezi vperiti v glavo z vztrajnim prepričevanjem doseči, da kdo sprejme kako mnenje, se za kaj odloči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpéti |
narediti, da je kaj trdno nameščeno, pritrjeno na določenem mestu, v določenem položaju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpísati |
1. narediti, da je kaj napisano, zapisano v čem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpísnica |
šol., nekdaj uradna knjiga z osebnimi podatki učencev in podatki o njihovem uspehu, vedenju, šolanju; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpísnik |
1. seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpisováti |
1. delati, da je kaj napisano, zapisano v čem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpláčati |
narediti, da pride določena denarna vsota na kak račun:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vplačeváti |
delati, da pride določena denarna vsota na kak račun:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vplačljív |
ki se da vplačati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vplêsti |
1. s pletenjem, prepletanjem narediti, da pride kaj v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vplétati |
1. s pletenjem, prepletanjem delati, da pride kaj v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpletênost |
ekspr. dejstvo, da je kdo udeležen pri čem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vplív |
1. tako delovanje na koga, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vplívati |
1. delovati na koga tako, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpoglèd |
1. dejanje, ki se uresniči s tem, da se pogleda v kaj z namenom ugotoviti, spoznati vsebino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpogledan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vpogledanec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vpogledanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vpoglédati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vpojljív |
ki se da vpijati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpotegljív |
ki se da vpotegniti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpovédati |
vpovém; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vprašálnica |
1. besedilo z vprašanji, s katerimi se želi dobiti določene podatke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vprašálnik |
besedilo z vprašanji, s katerimi se želi dobiti določene podatke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vprašánje |
1. ustno ali pismeno izražena želja, zahteva, s katero se kdo obrne na koga z namenom, da bi kaj izvedel od njega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpredálčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
vprék |
zastar., z dajalnikom kljub:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vprêsti |
s predenjem narediti, da pride kaj v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vpríčen |
knjiž., redko sedanji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpustíti |
strojn. narediti, da kaj pride v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vráčarica |
star. zdravnica, padarica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vráčati |
1. dajati komu kaj, kar je bilo od njega dobljeno ali mu je bilo odvzeto, spet v last:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vračunljív |
ki se da vračunati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrána |
večja ptica črne ali črno sive barve s spredaj nekoliko ukrivljenim kljunom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vratár |
1. kdor poklicno nadzoruje vstopanje in izstopanje skozi vhodna vrata, daje informacije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrataríca |
ženska, ki poklicno nadzoruje vstopanje in izstopanje skozi vhodna vrata, daje informacije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrátnica |
zastar. davica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vráža |
verovanje, prepričanje, da lahko kaka stvar, dejanje na razumsko nedoumljiv način vpliva na usodo, življenje koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrážda |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vrbogójstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vrb:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕč |
1. trebušasta posoda z ročajem, navadno ožjim grlom in dulcem, zlasti za nalivanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrdán |
-dnà -ò; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vrečáda |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
vréčarica |
zool., v zvezah: kune vrečarice kuni podobni avstralski sesalci z navadno lisastim kožuhom, katerih samice imajo trebušno vrečo, Dasyurinae; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vréči |
1. s silo, navadno ročno, povzročiti, da preide kaj po zraku na drugo mesto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrednôta |
čemur priznava kdo veliko načelno vrednost in mu zato daje prednost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vrélec |
1. tekočina, zlasti voda, ki vre, priteka iz zemlje na površje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vremenják |
po ljudskem verovanju dan, po vremenu katerega se da sklepati na vreme v prihodnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vremenoslóvje |
veda o vremenu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vréskniti |
dati kratek, rezek glas pri premiku, sprožitvi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vrníti |
1. dati komu kaj, kar je bilo od njega dobljeno ali mu je bilo odvzeto, spet v last:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrstíčar |
knjiž. pisec, zlasti novinar, ki gleda predvsem na ustrezno, zahtevano število vrstic, ne na vsebino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrstílnik |
adm. zobčasto kolesce pri pisalnem stroju za naravnavanje razdalje med vrstami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vršáti |
1. dajati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕšek |
nekdaj ruska dolžinska mera, približno 4 cm:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vršéti |
dajati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vršíti |
1. publ. delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolnjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtávka |
1. igrača, narejena tako, da se ob hitrem zasuku enakomerno vrti okrog svoje osi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vrtéljec |
nav. mn., zool. bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi; tripanosoma; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtéti |
1. delati, da se kaj giblje okoli svoje osi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtínčiti |
1. povzročati, da se kaj premika v spiralastih zavojih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtljív |
ki se da vrteti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtnárstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vrtnine, okrasnih rastlin:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vrtoglàv |
1. ki ima po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja občutek, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtoglávica |
občutek koga po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtogláviti |
knjiž. 1. povzročati, da je kdo vrtoglav:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrvohòd |
-óda; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vrvráti |
knjiž. dajati glasove kot voda pri vretju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕženost |
filoz., po eksistencialistični filozofiji dejstvo, da človek biva brez vnaprejšnje določenosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsadíti |
1. dati sadiko v zemljo, kjer bo rastla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsájati |
1. dajati sadiko v zemljo, kjer bo rastla:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsák |
I. v pridevniški rabi 1. izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdájen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vsakdájšnji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
|
|
vsakdán |
ekspr. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdanášnji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
|
|
vsakdanášnjost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
vsakdánjec |
-jca; m, vir: B; povezave:
|
|
vsakdanjepolitičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vsakdánjež |
ekspr. vsakdanji, navaden človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdanježivljenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vsakdánji |
1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdánjik |
ekspr. 1. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdanjiški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vsakdanjiško |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vsakdánjost |
1. lastnost, značilnost vsakdanjega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdánjosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vsakdánjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
vsakdánjščina |
ekspr., redko vsakdanjost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdánšnji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
|
|
vsakdrugdánji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
|
|
vsákič |
izraža, da se dejanje ponovi v vsakem {nadaljnjem} primeru, ob vsaki priložnosti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakodnéven |
ki se ponavlja, poteka vsak dan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsákokrat |
izraža, da se dejanje ponovi v vsakem {nadaljnjem} primeru, ob vsaki priložnosti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakopomladanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vsakovikendaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vsè |
1. s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
19.588 19.688 19.788 19.888 19.988 20.088 20.188 20.288 20.388 20.488 
