besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: priznavajo, da   zadetki: 19.088-19.187



tribúna  1. začasen, odru podoben objekt, navadno iz desk, za govornike, gledalce na javnih prireditvah:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tribút  zgod. dajatev, ki jo morajo plačevati zlasti pripadniki okupirane ali premagane države:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tridakna  ž, vir: N; povezave: nova beseda
triéder  knjiž. prizemski daljnogled:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tríger  žarg., elektr. podatek, rezultat kake operacije, ki sproži vnaprej določeno zaporedje operacij v računalniku; sprožilo, sprožilec; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trihína  zool. zelo tanek zajedavec v črevesju človeka in nekaterih živali, katerega ličinke povzročajo trihinelozo, Trichinella:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trihofitíja  med. glivična kožna bolezen, ki napada zlasti zgornjo plast kože, lase in nohte:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trijáki  nar. čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij; ledeni možje:; m mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
triklàd  -áda; m, vir: B; povezave: najdi.si.
triklínij  pri starih Rimljanih ležišče za šest do dvanajst oseb, ki s treh strani obdaja jedilno mizo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trikordálen  -lna -o; prid., vir: B; povezave:
trilijárda  -e; ž, vir: B; povezave: najdi.si. wiki
trílja  zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trimó  nekdaj visoko stensko ogledalo med oknoma:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trimodalen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
trinidádski  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
trinidaški  prid., vir: N; povezave: nova beseda
trinitárec  rel. menih reda, imenovanega po sv. Trojici:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trínítnik  nekdaj groba bombažna ali lanena tkanina v keprovi vezavi, pri kateri so vezane po tri osnovne niti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trinítrotoluén  kem. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
trinítrotoluól  voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
trinóg  ekspr. oblastnik, ki vlada nasilno, samovoljno:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trióda  elektr. elektronka s tremi elektrodami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trípálčen  nekdaj ki meri tri palce:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tripanosóm  nav. mn., zool. bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi; tripanosoma; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tripanosóma  nav. mn., zool. bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi, Trypanosomidae:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
triperoksid  m, vir: N; povezave: nova beseda
trípleks  v zvezah: papir. tripleks karton karton iz najmanj treh plasti, od katerih sta zunanji iz boljše snovi; teh. tripleks steklo večplastno, z umetno maso zlepljeno steklo, odporno proti udarcem; neskl. pril., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trípóljen  agr., navadno v zvezi tripoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na del zemljišča ozimno žito, na del jari posevki, del pa ostane nezasejan in se deli vsako leto menjujejo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tripredalast  prid., vir: I; povezave: najdi.si
tríps  zool. majhna zajedavska žuželka z ozkimi resastimi krili, ki sesa rastlinske sokove, Thrips:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trírazrédnica  nekdaj trirazredna šola:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trírôgeljnik  1. nekdaj klobuk s krajevci, oblikovanimi v tri roglje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trised  m, vir: N; povezave: nova beseda
tríšlja  bot. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo, Pistacia lentiscus; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tritól  nestrok. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trivializírati  knjiž. delati kaj vsakdanje, nepomembno:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕkati  1. navadno s skrčenim kazalcem udarjati po vratih, izražajoč prošnjo za vstop:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trkljáti  premikati predmet po površini tako, da se vrti okoli svoje osi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕkniti  1. navadno s skrčenim kazalcem udariti po vratih, izražajoč prošnjo za vstop:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trlèp  nar. dolenjsko neroda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕlja  zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trmogláviti  ekspr. z besedami, dejanji kazati trmoglavost, trmo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tróapsidálen  -lna -o; prid., vir: B; povezave:
trobénta  glasbilo z višje ležečim tonskim obsegom v obliki spredaj razširjene kovinske cevi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tróelektróda  -e; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
trohéj  lit. dvozložna stopica s prvim poudarjenim in drugim nepoudarjenim zlogom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trohnéti  razkrajati se, razpadati zlasti zaradi delovanja vlage:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trohoída  -e; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
trojáča  nekdaj avstrijski novec za tri solde, krajcarje ali vinarje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trólejvòd  -óda; m, vir: B; povezave:
tromblónski  voj., v zvezah: tromblonski naboj naboj, s katerim se izstreli tromblonska mina; tromblonska mina mina, ki se s puško izstreli na krajšo razdaljo; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trónítnik  nekdaj trinitnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tropízem  biol. pojav, da rastline in nekatere pritrjene nižje živali rastejo, se obračajo v smeri, iz katere prihaja dražljaj, ali stran od nje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tropredalast  prid., vir: I; povezave: najdi.si
trópredálen  -lna -o; prid., vir: B; povezave:
trosíti  1. delati, da kaj drobnega pride na večjo površino, na več mest:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tróskòk  šport. atletska disciplina, pri kateri se naredi trikratni skok tako, da se drugič odrine z isto nogo kot prvič, tretjič pa z nasprotno nogo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trósovec  nav. mn., zool. zajedavske praživali, ki se razmnožujejo s trosi, Sporozoa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trošarína  jur., do 1948 davščina od določenih snovi, stvari, namenjenih porabi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trošíti  delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tróšnica  nar. zahodno gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti; planika:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trotávost  čeb. pojav, da matica ali kaka čebela zalega neoplojena jajčeca; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trotíl  voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
trpéžen  ki kljub uporabi, obdelovanju dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trpínstvo  dejstvo, da je kdo trpin:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕr  posnema glas pri udarcu, ropotu, streljanju:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tršljíka  nar. grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trudaljubívost  -i; ž, vir: B; povezave:
trudapóln  star. poln truda, naporen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trudodán  v Sovjetski zvezi enota za obračunavanje dela v kolhozu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trúskati  zastar. 1. hrupno udarjati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tržàn  nekdaj prebivalec trga:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tržíšče  1. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev; trg:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕžnica  navadno pokrit prostor, kjer se vsak dan ob določenem času prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕžnogospodárski  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
tržnoprodajen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
túba  1. cevasta posoda za mazave snovi, ki se iztiskajo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túdaj  prisl., vir: B; povezave: najdi.si.
túdeldideldáj  medm., vir: B; povezave:
túdi  1. izraža razširitev veljavnosti trditve na istovrstni stavčni člen ali dodajanje, navezovanje:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tujebesédarski  -a -o; prid., vir: B; povezave:
tularemíja  vet. nevarna nalezljiva bolezen zlasti divjih glodavcev, ki prizadeva jetra, pljuča, vranico in se prenaša tudi na človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tumúlt  knjiž., redko hrup, trušč, zmeda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túner  elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika, uglaševalo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túnja  nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túnjka  nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tupája  nav. mn., zool. veverici podobni sesalci z dolgim, šilastim gobčkom in majhnimi okroglimi ušesi, Tupaiidae; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tupírati  s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi delati, da je pričeska bolj visoka, bujna:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túr  zool. izumrlo divje govedo, prednik današnjega domačega goveda, Bos primigenius; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túra  1. navadno daljša, napornejša pot, potovanje z določenim ciljem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
turbulénca  1. knjiž., redko zmeda, nemir:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Túrek  pripadnik turškega naroda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
turibúnda  -e; ž, vir: B; povezave:
turírati  avt. povečevati dotok goriva, da deluje motor z večjim številom vrtljajev:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
turízem  pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
turkologíja  veda o turški zgodovini, kulturi in jeziku; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tušírati  šport., pri rokoborbi premagati tako, da se nasprotnik z lopaticami dotakne tal:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvídast  ki je iz tvida:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvój  1. izraža svojino ogovorjenega, gledano s stališča govorečega:; zaim., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   18.588 18.688 18.788 18.888 18.988 19.088 19.188 19.288 19.388 19.488  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA