besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: priznavajo, da   zadetki: 18.401-18.500



sváda  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
svaljkáti  premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da iz tega, kar je med njimi, nastane podolgovata, vretenasta tvorba:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
svarílo  kar koga opozarja, opozori na to, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svaríti  opozarjati koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svečán  1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
svečár  izdelovalec ali prodajalec sveč:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
svéčnica  rel. praznik Jezusovega darovanja 2. februarja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svést  star., v zvezi biti si svest zavedati se:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetílka  priprava, ki prižgana oddaja svetlobo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetílkar  nekdaj kdor nadzoruje in prižiga ulične svetilke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetílnik  naprava, ki z oddajanjem svetlobnih signalov omogoča ladjam, letalom orientacijo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetílnost  sposobnost telesa, da oddaja svetlobo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
svetílo  predmet, priprava, ki oddaja svetlobo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetíti  1. oddajati, dajati svetlobo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetléti  1. oddajati, dajati neizrazito, slabo svetlobo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetlíkati se  oddajati, dajati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetlílen  usnj., navadno v zvezi svetlilni stroj stroj, ki daje površini usnja lep lesk; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetlôba  1. kar omogoča, da so predmeti vidni:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
svetlóst  nekdaj naslov za fevdalnega gospoda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetlovod  m, vir: N; povezave: nova beseda
svetodáven  -vna -o; prid., vir: B; povezave:
svetoglèd  -éda; m, vir: B; povezave: najdi.si.
svetovláda  -e; ž, vir: B; povezave:
svetovlján  kdor je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetovljánski  ki je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetovljánstvo  široka, svetovna razgledanost in velika uglajenost:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svetóvnogospodárski  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
svetovnoredarski  prid., vir: I; povezave: najdi.si
svežíti  1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
svidáncija  -e; ž, vir: B; povezave:
svilogójstvo  gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem sviloprejk:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svínjka  etn., v zvezi svinjko biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svistéti  dajati ostre, sikajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svístniti  dati oster, sikajoč glas:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sviščáti  dajati ostre, sikajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svít  1. čas, ko prehaja noč v dan:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svítati se  nav. 3. os. 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan; daniti se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svízec  nav. mn., zool. večji glodavci, ki živijo v kolonijah v planinah, stepah in gozdovih, Marmotidae:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svobôda  1. stanje, ko so ljudje podrejeni samo zakonom in ne neomejeni, samovoljni oblasti koga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svobôdarski  -a -o; prid., vir: B; povezave:
svobôdarstvo  -a; s, vir: B; povezave:
svobodáš  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
svobodáški  -a -o; prid., vir: B; povezave:
svobôdica  ekspr. manjšalnica od svoboda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svobôdnica  zgod., v fevdalizmu njiva svobodnika:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svobôdnik  zgod., v fevdalizmu kmet, ki ima nekatere gospoščinske pravice:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svobodnják  1. zgod., v fevdalizmu osebno svoboden človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svobodnjáštvo  1. zgod., v fevdalizmu {družbeni} položaj svobodnjakov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svobodnozidárski  -a -o; prid., vir: B; povezave:
svódanje  -a; s, vir: B; povezave:
svódast  knjiž. obokast:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svódati  -am; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
svójčàs  včasih, nekdaj:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svoječásen  star. nekdanji:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svojevláda  -e; ž, vir: B; povezave:
svórnik  1. agr. klin, ki se vtakne skozi soro, da veže z njo zadnji del voza; sornik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svŕdan  -a; m, vir: B; povezave:
šabéso  nekdaj šabesa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šablonizírati  publ. dajati čemu ustaljeno ali pogosto ponavljajočo se obliko:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šablónstvo  publ. dejstvo, da se daje čemu ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šáhinja  zlasti v iranskem okolju, nekdaj šahova žena:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šájdati  -am; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
šájdesen  etn. jed, zlasti pecivo, ki se da povabljencem ob odhodu, navadno s svatbe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šájka  nekdaj 1. majhna ladja za obrambo pred Turki, v rabi zlasti na Donavi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šál  daljši kos blaga ali pletenine, ki se nosi zlasti okrog vratu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šalobárda  zastar. nespameten, neumen človek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šalobárdast  -a -o; prid., vir: B; povezave:
šalobárdati  -am; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
šamáda  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
šampiónstvo  publ. dejstvo, da je kdo prvak:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šantán  v francoskem okolju, nekdaj kavarna, v kateri priložnostno nastopajo pevci ali glasbeniki; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šapáti  ekspr. 1. udarjati s šapo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
šaráda  beseda, ki se sestavi iz drugih besed, zlogov, ki jih je treba uganiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šarádast  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
šaráden  pridevnik od šarada:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šáriti  ekspr. 1. dajati si opravka z nepomembnimi deli:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šarlatán  slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šarpíja  med., nekdaj niti, napuljene iz rabljenega platna, za na rane:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šártka  nar. primorsko vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šaržírati  metal. dajati vložek v plavž; polniti:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščáp  nar. prekmursko daljši kol:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščávnjek  nar. prekmursko posoda za pomije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščír  vrtn., navadno v zvezi repati ščir okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti, Amaranthus caudatus:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščít  1. nekdaj nekoliko izbočena ploščata priprava, ki se v boju drži v roki, da ščiti človeka pred udarci, vbodi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ščítiti  1. biti nameščen kje z namenom, da se kaj ne poškoduje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščitonósec  nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi ščit z grbom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščitonóša  nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi ščit z grbom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ščúvati  povzročati, da postane kdo napadalen, popadljiv:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šè  1. izraža nadaljevanje trajanja, obstajanja česa:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šédast  grad., navadno v zvezi šedasta streha streha, zlasti pri industrijskih objektih, ki ima v prerezu obliko trikotnikov, četrtin kroga:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šéfredáktor  -ja; m, vir: B; povezave:
šéga  navadno s prilastkom 1. nav. mn. kar se v ustaljeni obliki ponavlja {iz roda v rod} ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šéh  šah. položaj v igri, v katerem je napadena dama:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šeherezáda  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. wiki
šèk  1. posnema glas pri udarcu, zamahu:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šelè  1. izraža, da je čas, v katerem dejanje nastopi, poznejši, kot se pričakuje:; prisl., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
šelestéti  dajati rahle, nezveneče glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šeléstniti  dati rahel, nezveneč glas:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šematízem  publikacija s podatki o osebah in organizaciji kake dejavnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šénda  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   17.901 18.001 18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA