|
sprédnji |
ki leži, je spredaj pred čim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spreglédanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spregledanost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
spreglédati |
1. postati sposoben gledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spregledávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spregledávščina |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
spregledljív |
ki se da spregledati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spregledováti |
1. postajati sposoben gledati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spreglèd |
1. glagolnik od spregledati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spreglódati |
-am tudi -glójem; dov., vir: B; povezave:
|
|
sprehajálnica |
knjiž. prostor v gledališču, pri koncertni dvorani, kjer se zbira občinstvo v odmorih; foyer:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprejemljív |
1. ki se da sprejeti, odobriti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprejémnooddájen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
spremeníti |
1. narediti, da kaj ni več tako, kot je bilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spremenljív |
ki se da spremeniti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spreméšati |
1. z mešanjem narediti, da se delci kake snovi drugače porazdelijo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spremínjati |
1. delati, da kaj ni več tako, kot je bilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spremísliti |
star. premisliti, preudariti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprenevéda |
knjiž. kar kaže sprenevedanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprenevedáč |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
sprenevedálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
sprenevedálka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
sprenevedálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
sprenevedanec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
sprenevédanje |
glagolnik od sprenevedati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprenevedanjski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
sprenevédast |
ki se {rad} spreneveda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprenevédati se |
delati se nepoučenega, neobveščenega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprenevédav |
ki se {rad} spreneveda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprenevédavost |
lastnost, značilnost sprenevedavega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spreobráčati |
1. povzročati, da kdo spremeni svoje ravnanje, življenje in postane boljši:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spreobrníti |
1. povzročiti, da kdo spremeni svoje ravnanje, življenje in postane boljši:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spreràd |
-áda -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
spréšati |
pog. narediti, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina; stisniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spréti |
povzročiti, da se medsebojno izrazi nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spréti |
tisk. povečati ali zmanjšati presledke med besedami, vrsticami zaradi prilagoditve dolžini ali višini formata stavka; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spreudáriti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
sprevédati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
sprevídati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
sprevídnost |
star. preudarnost, razsodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sprevòd |
1. v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina ljudi, zbrana z določenim namenom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sprevódnik |
uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprída |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
sprijázniti se |
1. prenehati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprijáznjenost |
dejstvo, da je kdo sprijaznjen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprijaznjeváti se |
prenehavati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprodáti |
-dám; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
sprofanírati |
knjiž. narediti, povzročiti, da kaj ni več vzvišeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprofesionalizírati |
knjiž. narediti, da postane kaj poklicno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprohòd |
-ôda; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
sprostíti |
1. narediti, da kaj preneha biti napeto, vpeto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spróščati |
1. delati, da kaj preneha biti napeto, vpeto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spróti |
1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja, v kratkem času:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spróžati |
1. delati, povzročati, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprožílnoudáren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
sprožíti |
1. narediti, povzročiti, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprožljív |
ki se da sprožiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spustljív |
knjiž. ki se da spustiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srájčnik |
nekdaj 1. majhen otrok, ki nosi samo srajco:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sramotíšče |
nekdaj kraj, prostor, na katerega postavljajo ljudi za kazen v javno sramotenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sŕbec |
zool. droben zajedavec, ki sesa živalske sokove in povzroča garje, Sarcoptes scabiei:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srbístika |
veda o srbskem jeziku in književnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srbohrvatístika |
veda o srbskohrvatskem jeziku in književnostih tega jezikovnega področja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srborítiti |
ekspr. z besedami, dejanji kazati srboritost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sŕčanka |
nav. mn., zool. morske školjke z lupino srčaste oblike, Cardiidae:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sŕčkan |
ekspr. ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sŕčnovdán |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
sŕda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
srdáštvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
srebrár |
izdelovalec ali prodajalec izdelkov iz srebra:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srebrníca |
zool. riba s srebrnkastim telesom in rumenimi plavutmi, Monodactylus argenteus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srebrnínar |
izdelovalec ali prodajalec izdelkov iz srebra:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srebronôsen |
ki vsebuje, daje srebro:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sréčka |
listek s številko, ki daje pravico sodelovati v loterijskem žrebanju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sréda |
1. mesto, točka, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sredánca |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
sréden |
pridevnik od sreda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srédenski |
pridevnik od sreda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srédi |
1. navadno v zvezi z med izraža stanje v položaju s približno enako oddaljenostjo od dveh ali več mejnih točk:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sredína |
1. mesto, točka, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sredíšče |
1. točka, ki je enako oddaljena od točk na obodu, robu zlasti pri okroglih predmetih:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srednjedaljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
srednjedalmacijski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
srédnjedalmatínski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
srédnjenadárjen |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
srednjezahod |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
sredozímec |
nav. mn. čas od 17. do 25. januarja, ko so na koledarju Anton, Boštjan, Neža, Vincenc, Pavel:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srénja |
1. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srepéti |
knjiž. srepo gledati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srepogléd |
ekspr. ki srepo gleda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srpéti |
star. srepo gledati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stabilizírati |
narediti, da je kaj stabilno:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stabilnogospodarsko |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
stáda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
stádion |
prostor za športna tekmovanja, športne prireditve z ustreznimi objekti, napravami in tribunami za gledalce:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
stafilokók |
biol. skupek kokov v obliki grozda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stagflácija |
ekon. ostajanje pri doseženi stopnji gospodarskega razvoja z istočasnim upadanjem kupne moči denarja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stajalíšče |
star. kraj, prostor, namenjen za daljše stanje, zadrževanje koga z določenim namenom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stájati |
navadno v zvezi z led, sneg narediti, povzročiti, da preide v vodo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stakníti |
narediti, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
17.488 17.588 17.688 17.788 17.888 17.988 18.088 18.188 18.288 18.388 
