|
sovládje |
skupno vladanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sovpádanje |
glagolnik od sovpadati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sovpádati |
1. pojavljati se istočasno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòvpréga |
dodatna vprega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sovráž |
zastar., navadno v povedni rabi, z dajalnikom sovražen:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sovŕšen |
geom., v zvezi sovršna kota kota s skupnim vrhom, katerih kraki, ležeči na dveh premicah, ne sovpadajo; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sozakonodajalec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
sozakonodajen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
soznáčnica |
lingv. beseda, ki ima {skoraj} enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sozvánjanje |
knjiž., ekspr. ujemanje, skladanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sozvánjati |
knjiž., ekspr. ujemati se, skladati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòzvézda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spacáti |
1. narediti, da so na čem packe; popacati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spácij |
tisk. manjša svinčena ploščica za večanje presledka med črkami, besedami pri ročnem stavljenju; razpiralo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spackáti |
1. narediti, da so na čem packe; popackati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spáčenka |
lingv. prevzeta beseda, neusklajena z normo knjižnega jezika; popačenka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spačkijada |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
spàd |
spáda; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spáda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spádanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
spádati |
1. biti glede na svoje značilnosti sestavni del česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spáhi |
nekdaj konjenik domačin v francoski kolonialni vojski v Afriki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spáhija |
v fevdalni Turčiji zemljiški posestnik, dolžen udeležiti se vojne kot konjenik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spahníti |
narediti, da so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spahníti se |
nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihniti zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spáhnjenica |
arhit. na zunanji strani mediteranske hiše prizidan prostor z odprtim ognjiščem in dimnikom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spahováti |
delati, da so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spahováti se |
nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihavati zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spájati |
1. delati, da je kaj; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spajdášiti se |
1. ekspr. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spakedránka |
slabš. prevzeta beseda, neusklajena z normo knjižnega jezika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spakírati |
1. dati blago, izdelke v ovoj, škatlo, navadno zaradi zaščite, lažjega prenosa, prevoza:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spakljívka |
ekspr. ženska, ki se {rada} spakuje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spametováti |
povzročiti, da kdo postane bolj pameten, preudaren:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spándau |
prid. neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spandauski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
spandauški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
spánjščica |
nar. travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti; pomladanski svišč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spárati |
s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spárati |
nar. vzhodno narediti, da kaj sestavlja par; spariti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spartakiáda |
šport. velike športne prireditve v nekaterih socialističnih državah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spartakijada |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
specialnodidaktičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
specialnopedagoški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
spečáti |
zastar. prodati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spečávati |
zastar. prodajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spedagogizírati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
spedaliziran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
speed |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
speleologíja |
veda o podzemeljskih, kraških jamah, jamoslovje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
speljáti |
1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
speljávati |
1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
speljeváti |
1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spénjati |
s kakim predmetom, pripravo delati, da je kaj skupaj, združeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spermicid |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
spét |
1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spéti |
1. s kakim predmetom, pripravo narediti, da je kaj skupaj, združeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spíd |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spíker |
kdor se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in branjem oddaj; napovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spíldati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
spinét |
muz., nekdaj manjši čembalo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
spingárda |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
spirála |
1. geom. krivulja, ki se vrti okrog določenega mesta tako, da se stalno oddaljuje od njega ali se mu približuje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
spírati |
tisk. večati ali manjšati presledke med besedami, vrsticami zaradi prilagoditve dolžini ali višini formata stavka; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spiritízem |
v okultizmu vzpostavljanje stika z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spiritizírati |
v okultizmu vzpostavljati stik z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spisóvnica |
nekdaj spisni zvezek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spisóvnik |
nekdaj priročnik z vzorci spisov, pisem, uradnih vlog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spitfire |
nekdaj angleško lovsko letalo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
splahnévati |
plahneti, upadati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
splahováti |
star. plahneti, upadati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
splájhati |
ekspr. povzročiti, da se tekočina v nepolni posodi sunkovito premika:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
splašíti |
1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spláven |
po katerem se da splavljati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spleteníca |
knjiž., redko pletena posoda, košara:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spleteníčiti |
slabš. 1. reči, povedati veliko, s številnimi podrobnostmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spletênka |
1. knjiž., redko pletena posoda, košara:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spletíčna |
nekdaj, zlasti v plemiškem okolju služabnica za osebno strežbo plemkinji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
splòh |
1. izraža splošno veljavnost povedanega:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
splošnodidaktičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
splóšnogospodárski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
splošnoprodajen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
splúnkati |
ekspr. povzročiti, da tekočina v nepolni posodi zaradi sunkovitega premikanja izgubi bistrost, čistost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spočénjati |
1. večkrat prihajati v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spočéti |
1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spód |
pog. spodaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spodábljati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spôdaj |
1. izraža položaj, ki je od določenega položaja v prostoru nižje,; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spodajstoječ |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
spódajšnji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
|
|
spodáti |
-dám; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spodbádanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spodbádati |
1. z rahlimi vbodi, sunki, navadno z ostrogami, spodbujati žival, da se {hitreje} premika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spodbóčki |
nar. vzhodno, v zvezi z gledati, opazovati izpod čela:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spodbòd |
-ôda; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spodbôsti |
1. z rahlim vbodom, sunkom, navadno z ostrogami, spodbuditi žival, da se {hitreje} premika:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spodbúda |
1. glagolnik od spodbuditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spodbúden |
ki pozitivno vpliva na nadaljnje ravnanje, delovanje, dogajanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spodbudíti |
1. povzročiti, da postane kdo {bolj} delaven, prizadeven:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spodbúja |
zastar. spodbuda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
17.301 17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901 18.001 18.101 18.201 
