|
slanínar |
nav. mn., zool. hrošči, katerih ličinke živijo v suhem mesu, slanini, Dermastidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sláp |
1. večja količina vode, ki v loku pada z višjega mesta na nižje zaradi navpičnega, strmega zemljišča:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
slápnik |
nav. mn., zool. na severu živeče vodne ptice, ki gnezdijo ob sladkih vodah in se dobro potapljajo, Gaviidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
slaščíca |
manjši izdelek iz sladkorja in dodatkov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
slaščičár |
izdelovalec ali prodajalec slaščic:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
slaščičárka |
izdelovalka ali prodajalka slaščic:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
slátina |
voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slávedán |
-dnéva; m, vir: B; povezave:
|
|
slavístika |
veda o slovanskih jezikih in književnostih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
slavodátka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
slavohòd |
-óda; m, vir: B; povezave:
|
|
slavovòd |
-óda; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
sléči |
narediti, da kdo nima na telesu oblačila:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sléd |
1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sléd |
1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sledáč |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
sledár |
srednje velik lovski pes rjave barve z visečimi uhlji in gosto, kratko dlako:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sledárski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
sledáški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
slékati |
lingv. izgovarjati sičnike in šumevce tako, da ni razlike med s in š, z in ž:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slendán |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
slengízem |
lingv. za sleng značilna beseda, pomen besede:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
slépič |
1. črvasti podaljšek slepega črevesa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
slepíti |
1. s svojo svetlobo povzročati, da kdo {skoraj} ne vidi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slíčiti |
zastar., z dajalnikom biti podoben, spominjati na kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slikár |
1. kdor upodablja z barvami, navadno umetniško:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
slikárka |
ženska, ki upodablja z barvami, navadno umetniško:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slíkati |
1. upodabljati kaj z barvami, navadno umetniško:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slínarica |
zool. majhna zajedavska žuželka, katere ličinka se obda s penasto slino in sesa rastlinske sokove, Philaenus spumarius; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slínček |
kos blaga, ki se daje otrokom pod brado za zaščito oblačila:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slinovòd |
-óda; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
slišáj |
knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj {razločno} slišati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slíšen |
ki se da slišati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slívar |
1. nekdaj kdor se ukvarja s predelavo sliv v prunele:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slívarica |
nekdaj ženska, ki se ukvarja s predelavo sliv v prunele:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slívkati |
nar. vzhodno dajati otožne, prošnjo izražajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sljúda |
lahka rudnina, ki se kolje v tanke, navadno prozorne liste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sljúdast |
ki je iz sljude:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sljúdavost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
slonéti |
navadno s prislovnim določilom 1. biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slovakístika |
veda o slovaškem jeziku in književnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slovánščina |
lingv., navadno v zvezah: alpska slovanščina jezik slovanskih naseljencev v Alpah in na Krasu od srede 8. do 11. stoletja; cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; stara cerkvena slovanščina slovanski knjižni jezik, zapisan v 10. in 11. stoletju; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slovaroslóvje |
veda o besednem zakladu kakega jezika; leksikologija; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slovenístika |
veda o slovenskem jeziku in književnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
slovenskopodalpski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
slovésen |
1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slovínščina |
lingv. slovansko narečje, ki se je govorilo severozahodno od Gdanska; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slóvo |
zastar. 1. beseda:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slučájen |
ki je posledica povezave, sovpada nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slušálka |
1. nav. mn. priprava za poslušanje, ki se da na ušesa in spreminja električno nihanje v zvoke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slušátelj |
1. kdor obiskuje predavanja na višji ali visoki šoli:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slúten |
knjiž. ki se da slutiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slutíti |
1. na osnovi nedoločnih razlogov imeti občutek, misliti, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slútnja |
1. navadno s prilastkom nedoločen občutek, nedoločna misel, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
službodajalčev |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
službodajálec |
knjiž. delodajalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
službodájec |
-jca; m, vir: B; povezave:
|
|
službodájnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
službodávec |
-vca; m, vir: B; povezave:
|
|
smarágdast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
smash |
šport., pri igrah z žogo močen udarec od zgoraj navzdol, da zleti žoga na polje nasprotnega igralca; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smehljáj |
manj poudarjen izraz na obrazu, navadno raztegnjene ustnice, ki kaže zlasti veselje, srečo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smehljáti se |
z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, srečo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smejávka |
ekspr. ženska, ki se {rada} smeje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smerodajálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
|
|
smerodájen |
zastar. odločilen, pomemben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smerodáten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
smerodáven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
smerodávnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
smerokàz |
1. tablica ob cesti, na križišču za označbo krajev, smeri, razdalj; kažipot:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sméšiti |
delati, da je kdo smešen, ponižan:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smetíšnica |
priprava, na katero se pri pometanju dajejo smeti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smetlíka |
bot. rastlina polzajedavka z nasprotnimi listi in dvoustnatimi cveti v klasu, Euphrasia:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smetnják |
večja posoda za odlaganje smeti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smícati |
nar. vzhodnoštajersko zbadati, pikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smíliti se |
1. z dajalnikom čutiti čustveno prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smóda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
smódast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
smodíti |
1. z ognjem, vročino povzročati, da postane kaj deloma poškodovano:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smradíti |
povzročati, da se kje razširja, obstaja smrad:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smradljív |
ki oddaja, daje smrad:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smrájda |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
smŕča |
knjiž. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo; trišlja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smrčáti |
dajati pri dihanju v spanju hrkajoče, piskajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smrdačíja |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
smrdák |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
smrdát |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
smrdéti |
1. oddajati, dajati neprijeten vonj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smrédati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
smrtnína |
zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine; umrlina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smrtnobled |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
smrtóvnica |
jur. uradni zapis podatkov o umrlem zaradi uvedbe zapuščinskega postopka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smúč |
nav. mn. dolga, ozka, tanka, spredaj zakrivljena priprava za drsenje, skakanje po snegu, ki se pritrdi na čevlje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
smúčka |
nav. mn. dolga, ozka, tanka, spredaj zakrivljena priprava za drsenje, skakanje po snegu, ki se pritrdi na čevlje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
snéda |
star. požrešen človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
snédati |
star. pojedati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
snég |
1. padavine v obliki snežink:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
snémati |
1. delati, da kaj ni več obešeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
snemljív |
ki se da sneti, snemati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
snéti |
1. narediti, da kaj ni več obešeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
16.988 17.088 17.188 17.288 17.388 17.488 17.588 17.688 17.788 17.888 
