|
primešávati |
mešajoč dodajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primísel |
knjiž. kar se v mislih, domišljiji doda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primísliti si |
knjiž. v mislih, domišljiji dodati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primojdúšati se |
pog., ekspr. preklinjati, navadno z besedami pri moji duši:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prímopredája |
adm. izročitev in prevzem blaga, poslov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primopredajen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prímopredájnik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
primoprodaja |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
primrazíti |
star. narediti, da kdo začuti odpor, veliko nenaklonjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
primŕdati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
prímščina |
zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu ob prevzemu navadno zakupne kmetije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prínc |
1. v nekaterih deželah član vladarske družine, ki ne vlada:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prínceps |
zgod. naslov za rimske vladarje od Avgusta do Dioklecijana; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
princésa |
v nekaterih deželah članica vladarske družine, ki ne vlada:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
principát |
zgod. vladavina s skoraj neomejeno oblastjo rimskega vladarja od cesarja Avgusta do Dioklecijana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prinožíti |
šport. dati, pritegniti nogo k tisti, ki ostane na mestu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prinúda |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
prióbčati |
{večkrat} delati, povzročati, da kaj izide v časopisu, knjigi; objavljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priobčeváti |
{večkrat} delati, povzročati, da kaj izide v časopisu, knjigi; objavljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prióbčiti |
narediti, povzročiti, da kaj izide v časopisu, knjigi; objaviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priokús |
1. dodaten, za jed, snov neznačilen okus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripàd |
-áda; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pripádanje |
glagolnik od pripadati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripádati |
1. biti določen, namenjen komu po določenih pravilih, normah:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripádnost |
dejstvo, da kdo, kaj pripada čemu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripájati |
delati, da postane kaj sestavni del česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripajdášiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
pripásati |
1. narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripasováti |
delati, da je kaj nameščeno okrog pasu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripêči |
1. dodatno, zraven speči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripékati |
navadno v zvezi s sonce oddajati, dajati zelo močno toploto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripésniti |
knjiž. dodatno, zraven spesniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripísati |
1. dodatno, zraven napisati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripisováti |
1. dodatno, zraven pisati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripodabljati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pripodíti |
podeč narediti, povzročiti, da kdo kam pride:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripogíbati |
delati, povzročati, da prihaja zgornji konec česa prožnega bližje k tlom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripogníti |
narediti, povzročiti, da pride zgornji konec česa prožnega bližje k tlom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripojíti |
narediti, da postane kaj sestavni del česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripómbarstvo |
ekspr. dajanje pripomb, navadno manj pomembnih:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripombodajalec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pripomôči |
v nedoločniku, sedanjiku in deležniku na -l skupaj s čim narediti, povzročiti, da se kaj uresniči, doseže:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripòn |
knjiž. vrv, veriga, ki se da konju, govedu okoli sprednjih nog, da se na paši ne more hitro premikati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priporóčati |
1. izražati mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga, kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priporočílo |
1. mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priporočíti |
1. izraziti mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga, kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovedáč |
zastar. pripovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovedálka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
pripovédanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pripovédati |
zastar. govoriti, pripovedovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovédati |
zastar. povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovedávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pripovedováti |
1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priprávdati |
star. s tožbo priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripráviti |
1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priprávljati |
1. s širokim pomenskim obsegom delati, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripréči |
dodatno, zraven vpreči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripréga |
1. dodatna vprega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priprégati |
dodatno, zraven vpregati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripréžnik |
1. nekdaj kdor posoja vprežno živino za priprego:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripréžništvo |
nekdaj dejavnost priprežnikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priprôšnja |
prošnja, da kdo usliši prošnjo, izpolni željo komu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priprošnjík |
1. star. kdor prosi koga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirépek |
ekspr. kar je s čim povezano tako, da nima lastne pomembnosti, samostojnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirépnik |
slabš. kdor je komu pretirano vdan, pokoren:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priročíti |
šport. dati, pritegniti roko k telesu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priróčnik |
knjiga, publikacija, ki na pregleden način vsebuje podatke, navodila o čem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priròd |
-óda; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
priróda |
narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
priródar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
priródnogospodárski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
prirodopís |
1. šol., nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega botaniko, zoologijo in somatologijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirudariti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
priséči |
1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisédanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prisédati |
sedati h komu, ki že sedi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priséga |
1. na določen način dano zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priségati |
1. na določen način dajati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisíliti |
s silo, pritiskom narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisiljeváti |
s silo, pritiskom delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisílnolikvidacíjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
prisílnost |
dejstvo, da je kaj prisilno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisípati |
s sipanjem dodajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priskútiti |
nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prislánjati |
dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisloníti |
dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prislòv |
lingv. nepregibna beseda, ki označuje glagol, pridevnik, prislov glede na kraj, čas, način, vzrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prismóda |
slabš. nespameten, neumen človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prismódar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
prismodaríja |
slabš. nespametno, neumno govorjenje ali ravnanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prismodáriti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prismódast |
slabš. nespameten, neumen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prismodávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
prismodávš |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
prismódica |
ekspr. manjšalnica od prismoda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prismodíja |
knjiž. prismodarija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prismodíti |
pri kuhanju narediti, povzročiti, da se kaj zaradi vročine prime podlage in deloma poškoduje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prismúk |
ekspr. čudaški, neumen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prismúka |
ekspr. čudaška, neumna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prismúknjen |
ekspr. 1. čudaški, neumen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
14.988 15.088 15.188 15.288 15.388 15.488 15.588 15.688 15.788 15.888 
