|
polnapadalec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
polníti |
1. dajati v kaj v tolikšni meri, da postaja polno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polnobòd |
-óda; m, vir: B; povezave:
|
|
polnogrúd |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
polnojármenik |
les. stroj za istočasno žaganje celega hloda v deske:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polnoúd |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
pològ |
1. denarni znesek, ki ga je treba {začasno} dati, izročiti komu, da se dobi posojilo, določena pravica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polókati |
popiti tako, da se izteguje jezik:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polòm |
1. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polomijáda |
ekspr. popoln neuspeh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polónij |
kem. redek radioaktivni element, ki nastane pri razpadanju radija, Po; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polonístika |
veda o poljskem jeziku in književnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólotok |
del kopnega sveta, najmanj od dveh med seboj stikajočih se strani obdan z vodo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
polovínar |
jur. zakupnik zemlje, ki mora polovico pridelka dati lastniku; spolovinar; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polovínarstvo |
jur. dajanje zemlje v zakup za polovico pridelka; spolovinarstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polovník |
nekdaj prostorninska mera za žito, približno 15 l:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
položíti |
1. narediti, da pride kaj; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólpajdáš |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
pólpenèč |
agr., v zvezi polpeneče vino vino, ki ima malo ogljikovega dioksida:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólpenzión |
tur. oddaja sobe, ležišča in nudenje enega glavnega obroka hrane, navadno večerje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólperióda |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
polpéta |
pečena jed okrogle oblike iz zmletega mesa, namočenega kruha in dodatkov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólpiramída |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
pólpoklícen |
nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polpomladanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
pólpretékel |
ki je še razmeroma blizu sedanjosti, sodobnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólpretêklost |
preteklost, ki je še razmeroma blizu sedanjosti, sodobnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólprofesionálen |
1. nanašajoč se na nepoklicno, vendar plačano ukvarjanje z določeno dejavnostjo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polprotinapad |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pólrazdálja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pólsestrádan |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
polstandarden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
pólsvít |
čas, ko začne prehajati noč v dan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
póltar |
rib. lesena posoda z režami za začasno shranjevanje ulovljenih rib:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poludárij |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
polúkati |
zastar. pogledati, pokukati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
póluvòd |
-óda; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pólvečéren |
v zvezi polvečerna obleka boljša, navadno srednje dolga, ženska obleka za popoldanske ali večerne družabne prireditve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólzajedávec |
-vca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pólzajedávka |
bot. rastlina z zelenimi listi, ki jemlje gostitelju samo vodo in anorganske snovi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólzajedávski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pólzaklàd |
-áda; m, vir: B; povezave:
|
|
pólzavéden |
1. ki se ga kdo popolnoma ne zaveda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólzavést |
1. stanje nepopolne, zmanjšane zavesti, zavedanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólzemlják |
jur., nekdaj kdor ima polovico celega grunta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomáda |
knjiž. mazilo, krema:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomádar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
pomáden |
pridevnik od pomada:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomajáti |
povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega premakne sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pomákati |
dajati kaj v tekočino z namenom, da se ta prime nanj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomandaten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
pománjšati |
1. narediti, povzročiti, da je kaj videti manjše:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomanjševálnica |
lingv. beseda, ki izraža pomanjšanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomanjševáti |
delati, povzročati, da je kaj videti manjše:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomasóviti |
publ. narediti, povzročiti, da postane kdo po načinu življenja in mišljenja enak, podoben množici, večini:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomečkáti |
1. narediti, povzročiti, da postane kaj zgubano, stisnjeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomehkuževáti |
ekspr. povzročati, da se kdo boji ali ni sposoben prenašati {večjih} telesnih naporov, neprijetnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomehkúžiti |
ekspr. povzročiti, da se kdo boji ali ni sposoben prenašati {večjih} telesnih naporov, neprijetnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomèn |
1. kar beseda vsebuje glede na označevani pojem, predmet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomenljív |
1. ki je tak, da se da iz njega kaj spoznati, dojeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poménskost |
lastnost, sposobnost česa, da izraža pomen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomíje |
1. voda od pomivanja posode z ostanki hrane, navadno kot svinjska krma:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomíjnik |
1. posoda za pomije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomíjnjak |
nar. posoda za pomije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomínjak |
nar. posoda za pomije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomiríti |
1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da se kdo preneha razburjati, vznemirjati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomírjati |
1. delovati, vplivati na koga tako, da se manj razburja, vznemirja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomiválnik |
redko pomivalna posoda, pomivalno korito:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomívnik |
star. pomivalna posoda, pomivalno korito:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomladánec |
-nca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pomladánji |
knjiž. pomladen, pomladanski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomladánka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pomladánski |
nanašajoč se na pomlad:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomladánskomóder |
-dra -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
pomladánskosvéž |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
|
|
pomladánstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
pomladílo |
knjiž. kar pomlajuje, daje mlad, mladosten videz:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomládnji |
star. pomladen, pomladanski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomnoževálec |
ekon. število, ki kaže odnos med spremembo kake oblike izdatkov in celotnimi izdatki, ki jih ta sprememba povzroči; multiplikator:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomôči |
knjiž., v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l pomagati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomočíti |
1. dati kaj v tekočino z namenom, da se ta prime nanj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomódarstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pomohamedániti |
pomuslimaniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomoléti |
1. priti v položaj, da seže kaj bolj daleč kot sosednje stvari:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomolíti |
1. dati kaj v položaj, da seže bolj daleč kot sosednje stvari:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomologíja |
veda o sadnem drevju in sortah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomomljáti |
nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomôrskobrodárski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
pomóta |
1. dejstvo, da dejanje ali stanje ni v skladu s hotenim, nameravanim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomóžen |
ki omogoča, pomaga, da bistveno, glavno navadno bolje deluje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomŕdati |
nekoliko premakniti ustnice narazen in skupaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomrdávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
pomrmráti |
mrmraje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomúda |
zastar. 1. postanek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ponáda |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
ponaredljív |
ki se da ponarediti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ponarodéti |
navadno v zvezi s pesem postati tak, da se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ponarodévati |
navadno v zvezi s pesem postajati tak, da se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ponazárjati |
delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ponazoríti |
narediti, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
13.488 13.588 13.688 13.788 13.888 13.988 14.088 14.188 14.288 14.388 
