|
prislòv |
lingv. nepregibna beseda, ki označuje glagol, pridevnik, prislov glede na kraj, čas, način, vzrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prislóven |
nanašajoč se na prislov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prislóvica |
zastar. rek, pregovor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prislóvičar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
prislóvičen |
zastar. splošno znan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prislóvje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
prislóvkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
prislovničáriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
prislovničen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prislovniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prislovnodoločilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
advêrb |
lingv. prislov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
adverbiálen |
lingv. prisloven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
antecedent |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če je razdalja med zaimenskim naslednikom (postcedentom) in samostalniškim, pridevniškim ali prislovnim prednikom (antecedentom) majhna, kot je v našem primeru, ni težav pri pomnjenju in razumevanju.
|
|
bódi |
za oziralnimi zaimki ali prislovi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti, posplošenosti:; členek, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cáker |
star., v prislovni rabi, v zvezi v caker hoditi imeti opravka s kom, s čim:; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deléžnik |
1. lingv. glagolska oblika v pridevniški ali prislovni funkciji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
denotiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prva "kršitev" je širitev stavčnega vzorca s prislovnim določilom načina, zasedeno z besedo sopihaje, ki skuša v bralcu z denotiranjem pospešenega dihanja --- kot posledici strme poti seveda --- še povečati občutek nepraktičnega ravnanja naših prednikov, druga pa stavčni prilastek, ki razširja samostalniško jedro prislovnega določila kraja (ceste): v njem imajo številni izrazi, ki izražajo izredno izpostavljenost ceste in konotirajo težavnost njene gradnje, enako prepričevalno vrednost.
|
|
dežél |
v prislovni predložni zvezi déžel, star., v imenovalniku ali tožilniku dežela 1:; ž neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med dvema stavkoma prepoznavajo dobnostna razmerja; istodobnost izrazijo z veznikom in ali medtem ko, neistodobnost pa z zadobnim prislovom potem ali z veznikom ko.
|
|
dólž |
star., v prislovni rabi, v zvezi z v, na v dolžino, podolgem:; ž neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdevnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To dosega npr. z razvidnimi anahronizmi iz političnega žargona, z evociranjem cinične logike oblastnih in ideoloških ustanov, z dozdevnostnimi konstrukcijami (»kakor da«), litotičnimi prislovi (»le za kanec«), zlasti pa s parabolično opozicijo pri predstavljanju dogajališč in dogodkov ...
|
|
dvosestavinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Osebek povedi je dvosestavinski oziroma dvočlenski, pri čemer je treba opozoriti tudi na Kersnikov stilizem --- pozaimljeno ponovitev besede starost z vlogo prislovnega določila časa (z njim).
|
|
élativ |
lingv. oblika, ki izraža zelo veliko mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
funkcionírati |
navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo, delovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ga |
za krepitev prislovne ali medmetne zveze:; členek, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hóst |
nar., v prislovni rabi, navadno v zvezi z en izraža močno zanikanje ali zelo majhno mero:; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kànt |
pog., v prislovni rabi, v zvezi priti, spraviti na kant obubožati, gospodarsko propasti:; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kóli |
za oziralnimi zaimki, prislovi ali vezniki za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti, posplošenosti:; členek, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kómparativ |
lingv. oblika, ki izraža višjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova; primernik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kopítiti |
nar., navadno s prislovnim določilom premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami; lesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koračáj |
ekspr., v prislovni rabi izraža prostorsko oddaljenost; korak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kràj |
star., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezah: silil je zdaj v eno, zdaj v drugo kraj smer, stran; premakni se na ono kraj na ono stran; ž neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kràt |
star., v prislovni rabi, navadno z izrazom količine izraža število ponovitev, kot jih nakazuje izraz količine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krížemsvét |
star., v prislovni rabi, v zvezi iti v križemsvet iti po svetu, v svet; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kùnšt |
nižje pog., navadno v povedno-prislovni rabi umetnost, znanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
le |
za kazalnimi zaimki ali prislovi, piše se skupaj, prim. edinole, semle, takole, tale, zdajle ipd.; členek, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
légnat |
star., v prislovni rabi, v zvezi z z lagodno, počasi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lepéti |
knjiž., s prislovnim določilom 1. držati se, prijemati se, biti prilepljen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
már |
1. v povedno-prislovni rabi izraža skrb, ukvarjanje s čim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mezéti |
s prislovnim določilom zelo počasi in v majhnih količinah teči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mogótiti se |
knjiž., ekspr., s prislovnim določilom mogočno stati, razprostirati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
naléči |
knjiž., s prislovnim določilom pojaviti se, razprostreti se na površini:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nalégati |
1. knjiž., s prislovnim določilom pojavljati se, razprostirati se na površini:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastrojèn |
knjiž., s prislovnim določilom usmerjen, naravnan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
néki |
1. ekspr., za vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nekólik |
raba peša, v prislovni rabi nekoliko, nekaj:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nekólikšen |
redko, v prislovni rabi nekoliko, nekaj:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nemóč |
star., v prislovni rabi, v zvezi čez nemoč zelo, hudo:; ž neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèpovràt |
knjiž., v prislovni rabi, v zvezi v nepovrat izraža, da se kaj ne vrne, ne ponovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèpre... |
za omejevanje, zmanjševanje visoke ali presežne stopnje:; predpona v imenskih sestavljenkah in prislovih, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
neràd |
v prislovni rabi izraža; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nikálnica |
lingv. prislov, ki izraža zanikanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblepéti |
knjiž., s prislovnim določilom ostati prilepljen, pritrjen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblikotvórje |
lingv. nauk o tvorjenju stopenj pri pridevniku in prislovu, glagolskih oblik; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obnêsti se |
navadno s prislovnim določilom pri uporabi, delu pokazati, dokazati zadovoljive lastnosti, značilnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obrodíti |
navadno s prislovnim določilom dati sadeže, plodove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obviséti |
navadno s prislovnim določilom ostati v visečem položaju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osnóvnik |
lingv. oblika, ki izraža izhodiščni pomen pridevnika ali prislova:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ozirálen |
lingv., v zvezah: oziralni stavek odvisni stavek, ki ga uvaja oziralni zaimek; oziralni zaimek zaimek, ki uvaja odvisne stavke in se nanaša na samostalniške, pridevniške ali prislovne besede ter zveze; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pámtivék |
ekspr., v prislovni rabi, v zvezi od pamtiveka od zdavnaj, zelo dolgo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
particíp |
lingv. glagolska oblika v pridevniški ali prislovni funkciji; deležnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
počàk |
zastar., v prislovni rabi, v zvezi na počak na kredit:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pojáviti se |
1. navadno s prislovnim določilom izraža začetek navzočnosti v prostoru ali času:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pojávljati se |
1. navadno s prislovnim določilom izraža {večkratno} navzočnost v prostoru ali času:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pojmováti |
1. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ponêsti |
nav. ekspr. 1. s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poséči |
s prislovnim določilom 1. iztegniti roko po čem, za čim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poségati |
s prislovnim določilom 1. iztegovati roko po čem, za čim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poštèv |
v prislovni rabi, v zvezah: jemati, vzeti okoliščine v poštev upoštevati jih, računati z njimi; kot dediči pridejo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potískati |
1. s prislovnim določilom s sunki spravljati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potísniti |
1. s prislovnim določilom s sunkom spraviti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozívati |
navadno s prislovnim določilom 1. javno izražati željo, da kdo kaj stori, se česa udeleži:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozòr |
1. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z v drža, v kateri se stoji vzravnano, z rokami, iztegnjenimi navzdol in pritisnjenimi k bokom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prakticírati |
1. navadno s prislovnim določilom delati v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predólgčas |
v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku preveč dolgčas:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pred... |
1. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje; predpona, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preràd |
v prislovni rabi 1. preveč rad:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preséžnik |
lingv. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestolováti |
knjiž. 1. s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilòg |
1. pisar., v prislovni rabi, v zvezi v prilog v korist, v prid:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primérnik |
lingv. oblika, ki izraža višjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritrdílnica |
lingv. prislov, ki izraža pritrjevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pródaj |
star., v prislovni rabi, s predlogom prodaja:; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prodírati |
1. s prislovnim določilom prihajati kam, premagujoč ovire:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prodréti |
1. s prislovnim določilom priti kam, premagujoč ovire:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pronícati |
s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
proníkati |
s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
proníkniti |
s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini priti skozi kaj ovirajočega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ràd |
v prislovni rabi 1. izraža pripravljenost koga opravljati kako dejanje z veseljem, zadovoljstvom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rásel |
navadno s prislovnim določilom ki je rastel, kot izraža določilo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
razléči se |
navadno s prislovnim določilom 1. razširjajoč se postati slišen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razlégati se |
navadno s prislovnim določilom 1. razširjajoč se postajati slišen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razpolága |
1. v prislovni rabi, v zvezi na razpolago izraža možnost uporabe ali izkoriščanja česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rezidírati |
knjiž., s prislovnim določilom imeti rezidenco, sedež:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
shájati |
navadno s prislovnim določilom 1. biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
si |
za poudarjanje zaimenske, prislovne ali medmetne zveze:; členek, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
slemenéti |
geogr., s prislovnim določilom potekati, vleči se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slonéti |
navadno s prislovnim določilom 1. biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spolovína |
jur., v prislovni rabi, v zvezi z na izraža delitev pridelka na pol med lastnikom zemlje in zakupnikom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
