|
pripóved |
1. kar kdo pripoveduje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovedáč |
zastar. pripovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovedálka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
pripovédanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pripovédati |
zastar. govoriti, pripovedovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovédati |
zastar. povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovedávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pripovédba |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pripovédčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
pripovédčica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
pripóveden |
1. nanašajoč se na pripoved:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovédica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
pripovédka |
1. lit. krajevno, časovno določena, navadno krajša {literarna} pripoved z verjetno, poučno vsebino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovédkar |
knjiž., redko pripovedovalec ali pisec pripovedk:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovédkin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pripovedkoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
pripovedljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pripovedljívost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
pripóvednica |
ženska oblika od pripovednik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pripóvednik |
1. kdor piše zlasti prozna pripovedna dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pripóvednikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pripóvedniški |
nanašajoč se na pripovedništvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pripóvedništvo |
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pripóvednoprózen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pripóvednost |
lastnost, značilnost pripovednega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovednotehnično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
pripovednoteoretski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
pripovednovrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
pripovedováč |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
pripovedoválčev |
nanašajoč se na pripovedovalca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovedoválec |
1. kdor kaj pripoveduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovedoválen |
nanašajoč se na pripovedovanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovedoválka |
ženska oblika od pripovedovalec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovedovalkin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pripovedoválnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
pripovedoválski |
nanašajoč se na pripovedovalce:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovedoválstvo |
knjiž., redko pripovedništvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovedovanec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pripovedovánje |
1. glagolnik od pripovedovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovedovátelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
pripovedováti |
1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopripovédati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
glasbenopripoveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
izpripovedováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
metapripoved |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
metapripoveden |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
napripovedováti se |
-újem se; dov., vir: B; povezave:
|
|
nèpripóveden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nepripovedljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nèpripovedován |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pólpripóveden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
pòpripóved |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
prèdpripóveden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
protipripoved |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
psevdopripoveden |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
retropripoved |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vzgojnopripoveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
abiturientura |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
France (Rigler, o.p.) je pripovedoval, kako je včeraj v Dravljah zalil abiturienturo.
|
|
akronija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Približuje se ji predvsem zaradi ravnotežja, ki obstaja med skopostjo dogajanja in povečanim zanimanjem za miselne razsežnosti akterja, zaradi tega, ker linearni tok pripovedi trgajo različne oblike akronije, oddaljuje pa zato, ker Kocbek ne ustvari razmerja, ki bi vzdolž celotnega besedila funkcioniralo v smislu teza --- antiteza, ter zato, ker niti polemičnost znotraj akterja ni izpeljana do konca.
|
|
analepsis |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V prevodu Genettovega dela se uporablja za dogajanje v pripovedni sedanjosti izraz first narrative, vse vrste neskladja med pripovednim in upovedenim časom pa zajema izraz anachrony, naj je že to vnaprejšnja napoved (prolepsis) ali vrnitev v preteklost (analepsis); slednja je spet lahko notranja (internal analepsis) ali zunanja (external analepsis).
|
|
animatorkin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pogumni krojač v izvedbi dveh lutkaric iz lutkovnega gledališče Tri je predstava, ki se poigrava s predmeti iz krojaške delavnice: krojaška lutka, blago, škarje, šivanka, nit, blazinica...vse v tej igri spreminja svoj izvirni namen in pomen, z vsem se je mogoče igrati: vsaka stvar, ki se znajde s pretnih animatorkinih rokah, lahko pripoveduje zgodbo in vse je lahko lutka.
|
|
antijunaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sestavljena iz več kot deset knjig antijunaška epopeja izgnanstva, v več odlomkih podobna slavnemu romanu Miodraga Bulatovića Ludzie o czterech palcach (Ljudje s štirimi prsti) in filmu Wernerja Herzoga Stroszek - je pripovedovala o ljudeh, ki so bili priča grenki resnici izseljenstva.
|
|
ántipsihologístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Ne pozna npr. kategorije pripovedovalca, vendar deskriptivno prepoznava njegovo simptomatiko in manevre, npr. avktorialne posege kot »tehniko romantične ironije« pri Jurčiču, antipsihologistični šeligovski opis kot »oči kamere« ali »ukinjanje avtorjeve vsevednosti«; pojasnjujoča formulacija, da pisatelj (in ne pripovedovalec) tako »preneha biti bog svojega lastnega kozmosa«, pa celo nakazuje vez s Kayserjem.
|
aspektualnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V tem okviru se posveča predvsem vprašanjem semantike (izražanje temporalnosti, aspektualnosti in modalnosti), sintakse (npr. sosledica časov in vključevanje drugih diskurzov v besedilo) in stilistične izrabe narativnih tehnik (pripovedni postopki in usmeritve pogleda).
|
|
avktoriálen |
lit. nanašajoč se na vsevednega pripovedovalca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avktorialnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nadalje se v tej fazi še odločamo o pripovedni osebi, (ne)avktorialnosti, prenosniku, naslovniku ...
|
|
avtentificirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripoved bibličnega pisca je zato po svoji temeljni literarni določenosti pričevanje, ki ga ne avtentificira nič zunaj njega samega, nobeno zunanje dejstvo.
|
|
bajálec |
1. knjiž. ljudski pripovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bajálka |
knjiž. ljudska pripovedovalka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bájati |
knjiž. 1. pripovedovati, navadno neverjetne stvari:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bájiti |
knjiž. pripovedovati, navadno neverjetne stvari; bajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bájka |
1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bájkar |
kdor pripoveduje ali ustvarja bajke; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
básen |
lit. poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
básniti |
knjiž., redko pripovedovati o nenavadnih stvareh, bajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bolečinskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegova skrajno angažirana, do bolečinskosti stopnjevana vključenost v pripovedni tok pomeni prvo načelno opozicijo v pripovednih značilnostih glede na Pevčevo Carmen.
|
|
bunkabrcanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Do zdaj sem najdlje igral pet oziroma deset minut. Nekateri zmorejo več, celo kakšnih dvajset minut naenkrat," s smehom pripoveduje Tilen, ki prek slovenskega društva Bunkabrc, v katerem je zdaj evidentiranih štirideset članov - lastnikov žogic, pripravlja redna tedenska bunkabrcanja ob sredah med deveto in enajsto zvečer na Vilharjevi 3 a.
|
|
časovnostno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
On je tako reševal besedni red propozicijskih stavčnih členov, mi pa to njegovo besedilo lahko porabimo še za opazovanje koherence na podlagi sledij in besedilnih/besedovalnih tipov (opisovanje, pripovedovanje, razpostavljanje, utemeljevanje, navajanje), ki se dajo ločiti tvarinsko, stavčnozgradbeno ob tipičnih povedjih, časovnostno in glede na človekove duševnostne funkcije.
|
|
čútenjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Na nekaterih točkah pripovedne linije namreč obstajajo položaji, ki intenzivirajo Damjanovo miselno in čutenjsko dejavnost: ...
|
da |
1. v pripovednih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
desetérec |
lit. verz južnoslovanske pripovedne ljudske pesmi z desetimi zlogi in glavno cezuro za četrtim zlogom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diagramatski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z analizo neposrednega sobesedila in razporeditvijo opisov v strukturi romana avtorica dokazuje, da ne gre za pripovedno marginalni ali estetski, ampak za bistveni element zgodbe, ki spominja na razpršeno podvojitev celotne pripovedi (mise en abyme) oz. na Jakobsonovo »diagramatsko ikono«.
|
|
diatezen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za naše razpravljanje je pomembno, da je Dežman uporabil tako imenovano diatezno strukturo, nekoliko ohlapno pa bi lahko rekli tudi drugotno strukturo (problem v slovenski strokovni literaturi še ni proučen), ki vnaša v pripoved občutek nenavadnosti in privzdignjenosti (tako oblikovanje je značilno za Stritarja, kasneje pa tudi za Moderno).
|
|
dolgovézen |
slabš. ki zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgovéziti |
slabš. zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripovedovati, obravnavati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgovezje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pankrac je vse tisto dolgovezje o slovaški zgodovini in književnosti in o očetovem življenju pripovedoval, kakor da recitira naučeno snov, in šele ob materini zgodbi se je »približal življenju«, tako da je postala pripoved prizadeta, občutena, človečna.
|
|
dolgovéznež |
slabš. kdor zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopovédati |
1. s pripovedovanjem pojasniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopovedováti |
s pripovedovanjem pojasnjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovtípen |
1. ki {rad} dela, pripoveduje dovtipe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovtípkanje |
knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovtípkarstvo |
knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovtipkovánje |
knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovtípnež |
kdor {rad} dela, pripoveduje dovtipe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramatizirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na tematski in pripovedni ravni ga odlikuje čut za atmosfero, tudi za povsem neugledne, efemerne realije, za fabulativne okruške iz družinskih in intimnih scenarijev brez dramatizirajoče arhitekture in brez pretenzij po sporočilni globini; stilno pa se odmika od eklekticizma in manierizma medbsedilno-metafikcijskega postmodernizma tako, da goji videz preprostosti, neumetelnosti in/ali se odpira pogovornosti, vendar ne več zato, da bi ta postala stilno zaznamovana kategorija.
|
|
drdrajoče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripovedovano je drdrajoče in spet s celo vrsto čudnih naglasov.
|
|
duševnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
On je tako reševal besedni red propozicijskih stavčnih členov, mi pa to njegovo besedilo lahko porabimo še za opazovanje koherence na podlagi sledij in besedilnih/besedovalnih tipov (opisovanje, pripovedovanje, razpostavljanje, utemeljevanje, navajanje), ki se dajo ločiti tvarinsko, stavčnozgradbeno ob tipičnih povedjih, časovnostno in glede na človekove duševnostne funkcije.
|
|
dvočlenskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
K slogovno zaznamovanemu monotonemu ritmu pripovedi prispeva tudi stavčna dvočlenskost, na primer prvih dveh pomensko-skladenjskih enot.
|
|
dvorazmernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta dvorazmernost se pri posrednem izražanju kaže kot razhajanje med obliko in pomenom ter vlogo (s pripovedno ali vprašalno povedjo velevamo), preslikala pa se je tudi v sestav jezikovnih oblik.
|
|
ép |
lit. pripovedno literarno delo v verzih, ki obširno govori o kakem velikem in slavnem dogodku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
| | |
