besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: pripoved   zadetki: 77-176



bunkabrcanje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Do zdaj sem najdlje igral pet oziroma deset minut. Nekateri zmorejo več, celo kakšnih dvajset minut naenkrat," s smehom pripoveduje Tilen, ki prek slovenskega društva Bunkabrc, v katerem je zdaj evidentiranih štirideset članov - lastnikov žogic, pripravlja redna tedenska bunkabrcanja ob sredah med deveto in enajsto zvečer na Vilharjevi 3 a.
časovnostno  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: On je tako reševal besedni red propozicijskih stavčnih členov, mi pa to njegovo besedilo lahko porabimo še za opazovanje koherence na podlagi sledij in besedilnih/besedovalnih tipov (opisovanje, pripovedovanje, razpostavljanje, utemeljevanje, navajanje), ki se dajo ločiti tvarinsko, stavčnozgradbeno ob tipičnih povedjih, časovnostno in glede na človekove duševnostne funkcije.
čútenjski  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Na nekaterih točkah pripovedne linije namreč obstajajo položaji, ki intenzivirajo Damjanovo miselno in čutenjsko dejavnost: ...
da  1. v pripovednih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega; vez., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
desetérec  lit. verz južnoslovanske pripovedne ljudske pesmi z desetimi zlogi in glavno cezuro za četrtim zlogom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
diagramatski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Z analizo neposrednega sobesedila in razporeditvijo opisov v strukturi romana avtorica dokazuje, da ne gre za pripovedno marginalni ali estetski, ampak za bistveni element zgodbe, ki spominja na razpršeno podvojitev celotne pripovedi (mise en abyme) oz. na Jakobsonovo »diagramatsko ikono«.
diatezen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Za naše razpravljanje je pomembno, da je Dežman uporabil tako imenovano diatezno strukturo, nekoliko ohlapno pa bi lahko rekli tudi drugotno strukturo (problem v slovenski strokovni literaturi še ni proučen), ki vnaša v pripoved občutek nenavadnosti in privzdignjenosti (tako oblikovanje je značilno za Stritarja, kasneje pa tudi za Moderno).
dolgovézen  slabš. ki zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dolgovéziti  slabš. zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripovedovati, obravnavati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dolgovezje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pankrac je vse tisto dolgovezje o slovaški zgodovini in književnosti in o očetovem življenju pripovedoval, kakor da recitira naučeno snov, in šele ob materini zgodbi se je »približal življenju«, tako da je postala pripoved prizadeta, občutena, človečna.
dolgovéznež  slabš. kdor zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dopovédati  1. s pripovedovanjem pojasniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dopovedováti  s pripovedovanjem pojasnjevati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dovtípen  1. ki {rad} dela, pripoveduje dovtipe:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dovtípkanje  knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dovtípkarstvo  knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dovtipkovánje  knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dovtípnež  kdor {rad} dela, pripoveduje dovtipe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dramatizirajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Na tematski in pripovedni ravni ga odlikuje čut za atmosfero, tudi za povsem neugledne, efemerne realije, za fabulativne okruške iz družinskih in intimnih scenarijev brez dramatizirajoče arhitekture in brez pretenzij po sporočilni globini; stilno pa se odmika od eklekticizma in manierizma medbsedilno-metafikcijskega postmodernizma tako, da goji videz preprostosti, neumetelnosti in/ali se odpira pogovornosti, vendar ne več zato, da bi ta postala stilno zaznamovana kategorija.
drdrajoče  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pripovedovano je drdrajoče in spet s celo vrsto čudnih naglasov.
duševnosten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: On je tako reševal besedni red propozicijskih stavčnih členov, mi pa to njegovo besedilo lahko porabimo še za opazovanje koherence na podlagi sledij in besedilnih/besedovalnih tipov (opisovanje, pripovedovanje, razpostavljanje, utemeljevanje, navajanje), ki se dajo ločiti tvarinsko, stavčnozgradbeno ob tipičnih povedjih, časovnostno in glede na človekove duševnostne funkcije.
dvočlenskost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: K slogovno zaznamovanemu monotonemu ritmu pripovedi prispeva tudi stavčna dvočlenskost, na primer prvih dveh pomensko-skladenjskih enot.
dvorazmernost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ta dvorazmernost se pri posrednem izražanju kaže kot razhajanje med obliko in pomenom ter vlogo (s pripovedno ali vprašalno povedjo velevamo), preslikala pa se je tudi v sestav jezikovnih oblik.
ép  lit. pripovedno literarno delo v verzih, ki obširno govori o kakem velikem in slavnem dogodku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
épika  lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela, pripovedništvo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fabulatíven  nanašajoč se na fabulo, pripoveden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fabulatívnost  knjiž. lastnost, značilnost literarnega dela, ki ima fabulo, pripovednost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fabulíst  knjiž. kdor ustvarja, oblikuje fabulo v literarnem delu, pripovednik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fáma  knjiž. kar se širi navadno s pripovedovanjem; glas, govorica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gólk  zastar., navadno v zvezi z molk govorjenje, pripovedovanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gostobeséden  ki {rad} z mnogo besedami, obširno govori, pripoveduje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gostobeséditi  knjiž. gostobesedno govoriti, pripovedovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gostobesédje  knjiž. gostobesedno govorjenje, pripovedovanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
govoráncar  slabš. kdor {rad} obširno, razvlečeno govori, pripoveduje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
govorčín  ekspr., redko kdor zna spretno govoriti, pripovedovati; govorec, govornik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
govôrec  1. kdor govori, pripoveduje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
govoríca  1. kar se širi navadno s pripovedovanjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izmišljenína  knjiž. neresnična izjava, pripoved:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izmišljíja  knjiž. neresnična izjava, pripoved:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izmišljotína  nav. ekspr. neresnična izjava, pripoved:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ka  zastar., v pripovednih in vzročnih odvisnih stavkih da:; vez., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kozêr  knjiž. duhovit, živahen pripovedovalec, kramljavec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kratkočásnica  ekspr. kratkočasna zgodba, pripoved:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kvantáti  1. ekspr. pripovedovati kvante:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
legénda  1. lit. pripoved, v kateri nastopa Kristus, Marija ali svetniki:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
logográf  pri starih Grkih pisec pripovedi, zgodb o ustanovitvi kakega mesta, o izvoru, razvoju kakega rodu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mít  1. izročilo, pripoved o nastanku sveta, {nenavadnih} naravnih pojavih, bogovih in drugih bajeslovnih bitjih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
moritát  lit. péta poulična pripovedna pesem z grozljivo, poučno vsebino:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naj  1. v pripovednih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki z izražanjem želje ali zahteve dopolnjuje nadrednega; vez., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
narácija  knjiž. pripovedovanje, pripoved:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naratíven  knjiž. pripoveden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naratívnost  knjiž. pripovednost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natolceváti  nav. ekspr. pripovedovati izmišljene, slabe stvari o kom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navájati  1. pripovedovati, zapisovati kaj, navadno z določenim namenom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
novéla  1. lit. krajše pripovedno delo v prozi, navadno z nepričakovanim razpletom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
oprávljati  pripovedovati kaj resničnega, vendar slabega o kom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pesnítev  daljše literarno delo v verzih, navadno pripovedno:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pleteníčiti  slabš. 1. govoriti, pripovedovati veliko, s številnimi podrobnostmi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
povédanje  zastar. zgodba, pripoved:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
povédka  1. knjiž., redko pripovedka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
povést  1. lit. krajše, vsebinsko, izrazno manj zahtevno pripovedno delo, navadno v prozi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
právljica  1. lit. pripoved, v kateri se dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče stvari in v kateri navadno zmaga dobro:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
právljičar  kdor pripoveduje pravljice:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
právljičarka  ženska, ki pripoveduje pravljice:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pravljíčiti  knjiž., redko 1. pripovedovati, izmišljati si; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prêrok  1. kdor vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prerokováti  vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prézati  nar. vzhodno govoriti, pripovedovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
príčati  1. pripovedovati na sodišču, kar se ve o kom, čem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
priobčeválec  zastar. pripovedovalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pripovést  star. 1. pripoved:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prišepetávati  šepetaje govoriti, pripovedovati komu kaj, zlasti česar ta ne ve:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prozáik  1. lit. kdor piše prozna dela, pripovednik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prozaíst  kdor piše prozna dela, pripovednik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pŕvoosében  lit. nanašajoč se na pripovedovanje pripovednega dela v prvi osebi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
recitándo  muz., označba za izraz izvajanja pripovedujoče:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
redkobeséden  ki nerad govori, pripoveduje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
román  daljše pripovedno delo, navadno z izrazito zgodbo in večjim številom oseb, zlasti v prozi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sága  lit. stara nordijska epska pripoved s stvarnimi, realističnimi opisi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
shórt stóry  lit., v anglosaški literaturi krajše pripovedno delo v prozi:; ž neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
suflêr  gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila; šepetalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
suflêrka  gled. ženska, ki skrita pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila; šepetalka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
suflírati  gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila; šepetati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šalíti se  delati, pripovedovati šale:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šepetálec  gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šepetálka  gled. ženska, ki skrita pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šepetáti  1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šušljáti  1. nav. 3. os., ekspr. skrivaj govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neprijetnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tárnati  govoriti, pripovedovati o svojih skrbeh, težavah, trpljenju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trétjeosében  lit. nanašajoč se na pripovedovanje pripovednega dela v tretji osebi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trobezljáč  slabš. kdor nepremišljeno govori, pripoveduje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trobezljáti  slabš. nepremišljeno govoriti, pripovedovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvésti  slabš. govoriti, pripovedovati veliko neresničnega, izmišljenega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
tvéza  knjiž., slabš. neresnična, izmišljena govorica, pripoved:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
večérniški  nanašajoč se na pripovedna dela, napisana v preprostem slogu, navadno s poučno vsebino:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vedeževáti  na osnovi kakih znakov vedeti, pripovedovati preteklost, zlasti pa prihodnost koga:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamolčeváti  namenoma ne govoriti, pripovedovati o čem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgódba  1. kar kdo pripoveduje o resničnih ali izmišljenih dogodkih, povezanih v celoto:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgódbar  knjiž. kdor si izmišlja, pripoveduje zgodbe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žvrgolévček  ekspr. otrok, ki s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govori, pripoveduje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 77



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA