besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: prijet   zadetki: 79-178



blagoglásen  ki se blago, prijetno glasi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
blagovést  knjiž. prijetna vest, veselo sporočilo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
blagozvóčen  knjiž. ki ima blag, prijeten zvok:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
bojázen  tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
bóljka  bot., v zvezi dišeča boljka trava, ki posušena prijetno diši, Anthoxanthum odoratum; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
bosíljek  nar. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
burinček  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Počasi se je začelo daniti in proti Splitskim vratom naju je spremljal prijetno razvnet burinček.
capri  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: vrsta avtomobila Ford: Ali obnavljaš solex in weber vplinjače le za caprije? Ali tudi za kak drugi avto?
celzij  m, vir: I; povezave: najdi.si wiki Primer: Telo in duh sta zdrava, če je v prostoru dobra klima. In najprijetnejša klima za delo je pri človeku med 18° in 24° Celzija.
cenestetičen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prisotne pa so lahko tudi: slušne halucinacije, halucinacije vonja (občutki neprijetnih vonjav, smradu, fekalij, strupenih plinov), hudo popačeni občutki o spremembah notranjih organov (cenestetične halucinacije) ...
cigaret  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zanima ga, kaj je pri kajenju tako prijetnega, da odrasli tako pogosto posegajo po cigaretih.
cirkovški  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: se nanaša na Cirkovce: Okoli nove cirkovške dvorane bo pisana druščina predstavljala motoristične dejavnosti in se prijetno družila.
číten  redko ki se prijetno bere:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čvekalstvo  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tisto, kar ob torkovih večerih, tja do tretje jutranje ure, dogaja tamkaj poležanemu poslušalstvu, čvekalstvu in tudi plesalstvu, je, sodeč po prijetno obljudeni kamri in zaenkrat ničnim honorarjem, zelo manjkalo izkušenejšim konzumentom in tudi gibalcem tehna, recimo v teh krajih uveljavljenemu Umekovemu podmladku, Bizzyju, Dojajatu in Plotzu, pank- in elektroveteranu Iztoku Turku in pogonu Random Logic, ki ima studio nadstropje više: namreč, priložnost, da si po burno preklofanem in premezganem koncu tedna odpočiješ kosti, svobodno vdihneš dobrodejne izparine in odvrtiš lagodnejšo muziko, ne da bi ti dihali za ovratnik deri! manijaki in maškare.
damasonski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: damasonski kosmač-ledrovka: Plodovi so srednje debeli, nekoliko sploščeni. Kožica je rumenkasto zelena prekrita s hrapavo rjavkasto prevleko. Meso je sočno, prijetnega sladko kislega okusa. Zori okoli 1. oktobra.
dehtéti  1. knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
delikáten  s širokim pomenskim obsegom 1. neprijeten, težaven, kočljiv:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dezodorácija  odstranitev neprijetnega vonja s kemičnimi sredstvi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dezodoránt  sredstvo za odstranjevanje neprijetnega vonja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dezodorírati  odstraniti neprijeten vonj s kemičnimi sredstvi:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dietilitoluamid  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vendar pa so imeli uporabniki mnogo pripomb (da pusti na koži neprijeten in suh občutek, da ima neprijeten vonj, da je agresiven do plastičnih in lakiranih predmetov in drugo), zato se je podjetje Bayer odločilo, da začne z raziskavami za razvoj nove učinkovine, ki ne bo imela takih pomanjkljivosti kot dietilitoluamid, vendar bo najmanj tako učinkovita.
dišáti  1. oddajati, dajati prijeten vonj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dišáva  1. snov, ki daje hrani prijeten vonj in okus:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dišavína  zastar. kozmetično sredstvo prijetnega vonja; dišava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dréti se  ekspr. oglašati se z močnim, neprijetnim glasom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
držáti  1. imeti kaj z rokami oprijeto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dúšec  agr. neprijeten vonj soda ali vina v njem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enfánt terríble  knjiž. kdor s svojo prostodušno odkritosrčnostjo spravlja okolico v neprijeten, mučen položaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evfemízem  lingv. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evfóničen  knjiž. ki se blago, prijetno glasi; blagoglasen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gledljív  knjiž. ki je prijeten za gledanje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grênek  1. ki je neprijetnega okusa kot pelin,; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
greníti  delati kaj manj prijetno, manj srečno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grozíti  1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grôžnja  obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grúda  1. kos sprijete prsti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
habát  bot. neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hôpniti  pog., ekspr. na hitro prijeti, zgrabiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
incidènt  nepričakovan, neprijeten dogodek, ki prekine normalen potek kakega dejanja, dela:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izdišáti  knjiž. oddati, dati prijeten vonj:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izdišávati  knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izdúha  zastar. 1. {neprijeten} duh:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izjegúljiti se  slabš. zelo spretno, iznajdljivo izogniti se kaki dolžnosti, neprijetnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izmázati  pog., ekspr. spraviti koga iz neprijetnega, zapletenega položaja:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izpustíti  1. prenehati imeti kaj z rokami oprijeto:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
kalikánt  bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kamižóla  nekdaj kratek moški suknjič, navadno oprijet:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kesánje  neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kočemájka  nekdaj daljša, oprijeta ženska jopa iz blaga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kočljív  1. nav. ekspr. ki povzroča občutek neprijetnosti, zadrege:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kompákten  1. ki sestoji iz trdno sprijete snovi, gost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
korzét  tesno oprijet del ženskega spodnjega perila, ki stiska in oblikuje telo; steznik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kosmáča  zool. del ptičjega peresa iz sprijetih res, resic:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kraváteljc  nižje pog., navadno v zvezi držati, prijeti za kravateljc držati, prijeti za zgornji, navadno sprednji del oblačila pri vratu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krebúljica  bot., navadno v zvezi prava krebuljica rastlina s prijetnim vonjem in belimi, drobnimi cveti v kobulih, Anthriscus cerefolium:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krívda  1. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krívka  ženska, ki je povzročila kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kváriti  1. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lájšati  delati kaj manj neprijetno, manj hudo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ljúbek  ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lovíti  1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márica  pog. avtomobil za prevoz priprtih ali prijetih oseb; intervencijsko vozilo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mehkúžen  ekspr. ki se zaradi navajenosti na udobje, pretirane občutljivosti boji ali ni sposoben prenašati {večjih} telesnih naporov, neprijetnosti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mehkúžiti  ekspr. povzročati, da se kdo boji ali ni sposoben prenašati {večjih} telesnih naporov, neprijetnosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
melodiózen  ki ima izrazito, prijetno melodijo; peven, speven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
míl  1. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten, blag videz:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nabodíčiti se  knjiž., redko zapičiti se, prijeti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadlegováti  1. s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadléžen  ki s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadlóga  kar je za koga zelo neprijetno, težavno:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadrájsati  pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadŕsati  pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nagájati  1. povzročati neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
nagajív  ki {rad} povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nagajívec  kdor {rad} povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nagajívka  1. ženska, ki {rada} povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
namúčiti  povzročiti komu veliko bolečin, neprijetnosti, težav:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naplétati  ekspr. 1. naskrivaj pripravljati, delati komu navadno kaj neprijetnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naprídigati  ekspr. reči, povedati veliko, navadno neprijetnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasánkati  pog., ekspr. 1. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasláda  nav. ekspr. 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasladílo  knjiž. 1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naslájati se  nav. ekspr. imeti, doživljati zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nastrádati  pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasvèt  1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèlagódje  knjiž. neprijetno, neugodno razpoloženje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèprijemljív  ki se ne da prijeti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
neprílika  nav. mn., knjiž. neprijetnost, težava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
neslánež  slabš. neprijeten, zoprn človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèvabljív  knjiž. neprijeten, pust:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
neváren  1. ki lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nevárnost  1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nevšéčen  ki povzroča neprijetnosti, težave:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nevšéčnež  ekspr. neprijeten, zoprn človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nevšéčnica  ekspr. neprijetna, zoprna ženska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nevšéčnik  knjiž. neprijeten, zoprn človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nújen  1. ki se brez nezaželenih, neprijetnih posledic ne da, ne sme opustiti, odložiti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oblást  1. možnost vplivati na koga, da ravna po določenih zahtevah, željah, če noče čutiti neprijetnih posledic:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
obvarováti  1. narediti, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
obžalovánje  1. neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 79 179 279  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA