|
bronírati |
teh. prekrivati kovinske predmete s tanko, temno plastjo kovinskega oksida; brinirati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brónsa |
1. zmes laka in kovine v prahu za premazovanje predmetov, zlasti kovinskih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brusílec |
1. delavec, ki z brusom obdeluje predmete:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cenénost |
nizka cena predmetov ali storitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cetrimid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zato te predmete razkužujemo s tenzidnimi razkužili (Cetavlon, Cetrimid, Tego in podobno).
|
|
cév |
podolgovat, votel, navadno valjast predmet:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ciliárnik |
anat. obročasta zadebelina na očesni žilnici, ki prilagaja očesno lečo oddaljenosti predmetov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cílj |
1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
córpus delícti |
jur. predmet, ki izpričuje storitev kaznivega dejanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
cúnjar |
kdor zbira in {pre}prodaja cunje in druge odpadne predmete:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cúnjarica |
ženska, ki zbira in {pre}prodaja cunje in druge odpadne predmete:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cunjáriti |
zbirati in {pre}prodajati cunje in druge odpadne predmete:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cúnjarstvo |
zbiranje in {pre}prodaja cunj in drugih odpadnih predmetov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četveroógelnik |
štirioglat predmet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čezučniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedila, namenjena pragmatičnemu branju, se torej pojavljajo v okviru neumetnostne rabe jezika (jezikovne vzgoje), predvsem pa kot čezučniške (kroskurikularne) vsebine, ki zadevajo tako slovenščino kot druge predmete.
|
|
dahlína |
vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljnoglèd |
optična priprava, ki navidezno približa predmet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
daljnovíden |
1. ki dobro vidi samo oddaljene predmete:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljnovídnost |
1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le oddaljene predmete:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deflacioniranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Medčasovne primerjave in postopek deflacioniranja bodo predmet naslednjih vaj.
|
|
dehalogeniranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsebina predmeta pokriva naslednje: ... reakcije halogeniranja in dehalogeniranja ...
|
|
delílnik |
strojn. naprava na obdelovalnem stroju, ki omogoča, da se obdelovani predmet poljubno zavrti; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
demonstratorstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Demonstratorstvo na katedri za občo psihologijo: pomoč pri izvedbi vaj iz predmetov zaznavni procesi in višji spoznavni procesi, pomoč pri popravljanju protokolov.
|
|
demultikompleksen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsebina predmeta: Tehnologija računalniških komponent in sklopov. Logično snovanje preklopnih vezij - modularna izhodišča. Multikompleksno snovanje, demultikompleksno snovanje.
|
|
design |
arhit. dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom, {industrijsko} oblikovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
devocionalija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
devocionalije - nabožni predmeti pri katoliški liturgiji (križi, podobe...)
|
|
devocionálije |
rel. nabožni predmeti:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dezintegriracija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilj predmeta je seznaniti študente z globalnim mednarodnim ekonomskim okoljem, jim omogočiti razumevanje temeljnih zunanjeekonomskih tokov med deželami sveta v smislu integriracije in dezintegriracije ter s tega zornega kota razumeti položaj Slovenije v prihodnosti.
|
|
diagnostičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
T. i. diagnostičnih testov ne uvrščam v samostojno kategorijo; test naj bi z identificiranjem psihičnih funkcij, ki so predmet merjenja, posameznika uvrstil na določeno mesto v njegovi referenčni skupini, to pa pomeni, da je ena od značilnosti vseh vrst testov tudi diagnostičnost.
|
|
dialociran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilji predmeta: Študent spozna problematiko epidemiologije in zgodnjega odkrivanja rakavih bolezni; ... se vzgaja kot zdravstveni prosvetljitelj ter spozna možnosti kot svetovalec v dialociranih ustanovah.
|
|
didaktičnometodičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je bilo mogoče zaradi odprtosti izobraževalnih ustanov za novosti, kot so eksterna matura, računalniško izobraževanje, uvajanje novih didaktičnometodičnih pristopov, izbirnost v predmetnikih in podobno.
|
|
dietilitoluamid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar pa so imeli uporabniki mnogo pripomb (da pusti na koži neprijeten in suh občutek, da ima neprijeten vonj, da je agresiven do plastičnih in lakiranih predmetov in drugo), zato se je podjetje Bayer odločilo, da začne z raziskavami za razvoj nove učinkovine, ki ne bo imela takih pomanjkljivosti kot dietilitoluamid, vendar bo najmanj tako učinkovita.
|
|
dilatometrski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsebina predmeta: Pomen keramike, stekla in cementa, dopolnitev znanja kristalografije in mineralogije, strukture silikatov, faznih diagramov, nekristalne snovi in stekla, površinska energija in površinski pojavi, sintranje, mikrostruktura keramike, metode karakterizacije keramike, termična in dilatometrska analiza, mehanske lastnosti.
|
|
diskat |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko se je svetlobi približal na 1000 metrov, je prepoznal sploščen diskat predmet, ki se je v hipu navpično spustil.
|
|
distánca |
1. knjiž. dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama; razdalja, oddaljenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
distánčnik |
arhit. predmet, ki drži določen razmik med konstrukcijskima elementoma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
distribucionalističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med temi načeli je bila doktrina o ločevanju med ravninami, po kateri morfološka analiza ni bila mogoča, dokler ni bila končana fonološka analiza, tako tudi skladenjska analiza ni bila mogoča, dokler ni bila končana morfološka; in popolno zavračanje kakršnegakoli sklicevanja na procese v jezikoslovnem opisu v korist togemu distribucionalističnemu pogledu na jezikovne prvine, na katere so se pogosto sklicevali kot na predmetno področje posameznosti in razvrstitve.
|
|
dizájn |
arhit. dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom, {industrijsko} oblikovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobítek |
1. denar ali predmet, dobljen v igri na srečo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dohodíti |
knjiž., z notranjim predmetom prehoditi pot:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dón |
1. glas donečega predmeta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dooblikovanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem ko se mladi srečujejo z oblikovanjem, preoblikovanjem in dooblikovanjem narave in uporabnih predmetov, vzpostavljajo kritičen odnos do materialnih kvalitet, oblike, barve, vsebine ...
|
|
doséči |
1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosèg |
1. oddaljenost, v kateri se da z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na osnovi predhodnih znanj iz farmacevtske kemije in tehnologije in sinteze podatkov o posameznih tehnoloških operacijah, kot so sinteza učinkovin, ekstrakcija, granuliranje, tabletiranje, dražiranje, sterilizacija itd., predmet študente seznani s pogoji industrijskega oblikovanja zdravil, vključno z zakonodajo in industrijsko lastnino.
|
|
dréti |
1. odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnaríja |
1. droben, navadno malo vreden predmet:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drobnjáva |
knjiž. 1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnóst |
redko 1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dróg |
1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državljanskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Španska vlada želi delno zamenjati religijo z novim predmetom, ki bi ga imenovali "izobraževanje za državljanskost".
|
|
dublírati |
1. knjiž. na osnovi ene stvari, predmeta narediti enega ali več prav takih:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duplikát |
drugi izvod, drugi primerek originalne listine ali predmeta, dvojnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dváinpétdeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Predstavljenih je dvainpetdeset portretov iz celotnega ustvarjalnega opusa Jožefa Tominca, pet kašmirskih šalov, ki so bili priljubljen modni dodatek ženske garderobe v prvi polovici 19. stoletja in štirje umetnoobrtni predmeti, kakršne najdemo na Tominčevih slikah.
|
dvoinpoldneven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
1999 in 2001 sta kot del terenskega dela v okviru predmeta Biogeografija, ki ga poslušajo študenti sistematsko-ekološke smeri letnika biologije, sledili dvoinpoldnevni ekskurziji.
|
|
dvóročájen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Najatraktivnejši predmet je zagotovo dvoročajna lončena posoda kantharos, ki jo krasijo dva človeška obraza in kačasto oblikovana ročaja.
|
efékti |
v kapitalistični ekonomiki dolgoročni vrednostni papirji, ki so lahko predmet borznih kupčij; m mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonóm |
1. uslužbenec, ki skrbi za potrošne predmete in inventar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonomát |
oddelek v podjetju ali ustanovi, ki skrbi za potrošne predmete in inventar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksponát |
predmet za ogledovanje, postavljen na javen prostor, razstavni predmet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enójnik |
edina, navadno originalna listina ali predmet; unikat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eskamotêr |
knjiž. kdor zna z izredno spretnostjo kak predmet skriti in ga spet pokazati; rokohitrc:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etuí |
{vrečici podobna} škatlica za hranjenje majhnih predmetov, tok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ex vóto |
rel., um. izraža, da je predmet narejen, podarjen zaradi obljube:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fátamorgána |
optični pojav v ozračju, pri katerem se prikazujejo slike zelo oddaljenih predmetov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
fétiš |
1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih predmet, ki ima nadnaravno moč in se časti po božje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
figúra |
1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
filigrán |
tanka srebrna ali zlata žica za izdelovanje okrasnih predmetov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flíkati |
pog. s tankim, prožnim predmetom zamahovati po zraku tako, da se slišijo poki; pokati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flíkniti |
pog. 1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fobíja |
psiht. bolezenski strah pred določenimi bitji, predmeti ali položaji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gagát |
petr. črn, bleščeč premog, iz katerega se izdelujejo okrasni predmeti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galanteríja |
1. drobni predmeti, navadno za osebno potrošnjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galvanizírati |
1. teh. elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galvanoplástika |
teh. izdelava kovinskih predmetov ali njihovih negativov z elektrolitskim nanašanjem kovinske plasti na modele; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galvanostegíja |
teh. elektrolitsko prekrivanje predmetov s tanko kovinsko plastjo za zaščito ali polepšavo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galvanotéhnika |
teh. elektrolitsko prekrivanje predmetov s kovinsko plastjo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
garnitúra |
navadno s prilastkom 1. več predmetov, stvari, ki sestavljajo celoto:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glavìč |
odebeljeni konec predmeta, zlasti palice:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gúmb |
predmet za zapenjanje oblačila ali za okras, navadno okrogel:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
hitropŕstnik |
redko kdor zna z izredno spretnostjo kak predmet skriti in ga spet pokazati; rokohitrc; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ígla |
1. podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
igráča |
1. predmet, ki ga uporablja otrok za igranje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
insígnije |
predmeti kot znamenja oblasti, časti in dostojanstva:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intencionalízem |
filoz. nazor, da je zavest usmerjena, naravnana k predmetu spoznavanja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inventár |
1. premični predmeti, oprema, ki se uporablja pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inventarizírati |
ugotavljati količino, vrednost in delati seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove, popisovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iskríti se |
1. oddajati iskre zaradi udarjanja ob zelo trd predmet:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
iz |
z rodilnikom 1. za izražanje premikanja iz notranjosti predmeta ali prostora navzven:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbesnéti |
navadno z notranjim predmetom v dejanju pokazati svoj bes:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbijáč |
teh. jeklen klin, ki se pri izbijanju nastavi na predmet, da se ta izbije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbíjati |
1. z udarjanjem spravljati kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbíti |
1. z udarjanjem spraviti kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkopanína |
1. nav. mn. izkopan predmet, zlasti iz starejših zgodovinskih obdobij:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izlóžba |
zastekljen prostor trgovin, obrtnih delavnic za prikaz prodajnih predmetov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izluščeváti |
spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči; luščiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpíliti |
1. s pilo obdelati predmet:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izsrédnost |
teh. lastnost dveh okroglih predmetov ali likov, da se njuni središči ne ujemata; ekscentričnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízven |
z rodilnikom 1. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega predmeta ali prostora; zunaj:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvíjati |
z vrtenjem spravljati iz predmeta:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
1 54 154 254 354 454 554 
