besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: preb   zadetki: 601-700



dezorientirajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kljub vsemu: komur v sodobnem perkusivnem tehnu manjka "staromodnih", "humanejših" bas linij, kdor bi si poleg/namesto možate tevtonske agresije želel humorja ali odkritosrčne zlobe, tisti, ki bi se rad pod vplivom psihotropnih substanc vdajal dezorientirajočim premenam, bo vsekakor več kot zadovoljen z dovolj prebrisanim, malokičastim in deep prispevkom s severa.
dialogirati  nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Teološka fakulteta nikakor ne vztraja na ahistoričnem dojemanju sedanje družbe (za več informacij preberite nekatere cerkvene dokumente, ki se dotikajo socialne problematike, moralnih in etičnih dimenzij itd.) saj je prav cerkev storila največ v tem stoletju kar se prenove tiče, in poskuša na »današnji in človeku blizu« jezik dialogirati in utemljevati svoja stališča in videnja.
digestíja  med. prebava; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
digestíven  nanašajoč se na digestijo, prebaven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
diklorobenzhidrol  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Obnašanje v prebavilih: razgradnja do diklorobenzhidrola, p-klorohipurne kisline in p-dikloro-benzilne kisline.
diktiran  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Istočasno je prišlo do upora dela srbskega prebivalstva, ki je bil diktiran iz Beograda, rezultat tega pa je bila agresija JLA in Jugoslavije na Republiko Hrvaško.
dimetilmorfolinski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Obnašanje v prebavilih: raziskave so izvajali z 14C-fenpropimorfom, markiranem na dimetilmorfolinskem ali fenilnem obroču molekule.
dirken  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Naš Oli Panis se je dopoldne pred dirko odločil, da se bo spravil na nov, 7 dirkni dopust, zaradi polomljenega hardwarea, vendar pa, ker imajo nori več sreče, kakor pameti, je vse ostalo le pri oskubljenem dirkalniku in ograji, ki jo bodo morali Brazilci malo prebarvat.
dirofilarija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Toda poleti in med dopustom preži na psa veliko nevarnosti: toplotni udar, okužba s "srčnimi glistami" (dirofilarija), kačji ugriz, piki insektov, travna resa, prebavne težave, poškodbe..., veliko nevarnosti pa je tudi za nas, ljudi.
dispepsíja  med. prebavne motnje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
disulfit  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: S pomočjo lupe, sem prebral zapis v drobni pisavi: Sestavine: hren, voda, rastlinsko olje, sladkor, jedilna sol, mlečne beljakovine, stabilizator: guar guma, ksantan, rožičeva moka, kislina: citronska kislina, antioksidant: Na-disulfit...
dobjevaški  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: se nanaša na Dobja vas: V krajevnem leksikonu Slovenije, založbe DZS, iz leta 1995, [1]je pri Dobji vasi zapisano naslednje: Dobja vas, v Dobji vasi (420 m), dobjevaški, Dobjevaščani (724 preb.).
dolénjec  1. prebivalec spodnjega, dolnjega konca vasi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dolgotveziti  nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Da ne dolgotvezim preveč, si preberi odgovore na nekatera najbolj pogosta vprašanja ter nekaj nasvetov.
domicíl  1. knjiž. stalno bivališče, prebivališče:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
domobranka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Razlogov je lahko veliko: - ni zagrozila z bombnimi napadi, ni zaskvotala nobene stavbe, ne obljublja partizanščine, nima rinke skozi nos ali preboden jezik, je domobranka, je "tabela".......
domováti  knjiž. prebivati, živeti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
domovína  1. dežela, v kateri se je kdo rodil, v kateri prebiva:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
donžon  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: donžon - Franc. donjon, francoskoromanska oblika stolpastega gradu, namenjenega obrambi in prebivanju. Beseda izvira iz vulgarne latinščine: domination = nadvlada.
dosipavanje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ker pa projektna rešitev predvideva zasipavanje globokih zajed, ki so skoraj že prebile teren, ki ločuje korito Savinje od obstoječega ribnika Vrbje, je predvideno dosipavanje in formiranje nove brežine s hidravlično ugodnejšo krivino, tako da se ostanki starega zavarovanja ne porušijo, pač pa se z zasipom globokih erodiranih delov s kamnolomsko jalovino nato na celotnem potezu izvede zavarovanje brežine po projektu.
dostáti  zastar. prestati, prebiti, odslužiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dotekálka  zool. odprtina za dotekanje vode k škrgam in prebavilom pri školjkah in plaščarjih; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drèk  1. vulg. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, govno, iztrebki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugáč  -a -e; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: gl. drugače: Drugač pa sem prebral zadnji dve knjigi saj za ostale prej nisem mel cajta ...
družbenoprevraten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Celo tedaj, kadar njegovo pero zadane ob konkretno socialno problematiko, ob prebujajoče se družbenoprevratno vrenje, ne more odločno zavzeti socialno angažiranega položaja in se brezkompromisno postaviti v bran te ali one politične opcije, ampak vse to dogajanje motri z nekako 'oddaljene', 'univerzalne', 'nadulične' in nadideološke perspektive --- ter od tu vztraja v brskanju po globljih skrivnostih človekovega bistva.
drvíšče  gozd. prostor v gozdu za zlaganje in prebiranje drv; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
državljánov  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Potrudi se za nenehno in redno lansiranje 'pomembnih' tem in vprašanj, ob katerih se bodo prebudili državljanovi prastrahovi, travme in predsodki (zamaskirani v 'načelnost').
duodenogastričen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Z duodenogastričnim refluksom se vrnejo v želodec, zato lahko neaktivne predučinkovine s svojimi aktivnimi presnovki poškodujejo sluznico prebavil.
dvocepen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Socialdemokrati so zgodovinsko prebili dvocepno naravo slovenskega političnega prostora; vanj so pripeljali do tedaj odrinjene delavce, kmete, ženske in levo usmerjeno inteligenco.
ekskremènt  nav. mn., biol. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, iztrebki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
éksodus  knjiž. množična izselitev, odhod prebivalcev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elízij  v grški in rimski mitologiji kraj, kjer prebivajo duše pravičnih; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
empiréj  v grški mitologiji najvišji del neba, kjer prebivajo bogovi; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fárinks  anat. del prebavne in dihalne cevi od nosne votline do požiralnika, žrelo; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fejáški  nanašajoč se na Fe{j}ake, prebivalce otoka Sherije v Homerjevi Odiseji:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
frétati  nar. težko živeti, prebijati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glistína  biol. neprebavljena prst, ki jo izloča deževnik:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gorénjec  1. prebivalec zgornjega, gornjega konca vasi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
góvno  1. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo, zlasti pri živalih:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gozdník  knjiž. kdor prebiva ali se skriva v gozdovih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gradíščar  arheol. prebivalec gradišča; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hád  v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi, podzemlje; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
iztrébek  nav. mn. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izzlogováti  izgovoriti, prebrati po zlogih:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jéšča  1. med., vet. napol prebavljena hrana v želodcu ali v črevesju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jútrovec  star. prebivalec Bližnjega ali Srednjega vzhoda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kaplaníja  hiša, namenjena za prebivanje kaplana:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kokcídij  nav. mn., zool. v prebavilih nekaterih živali živeči drobni zajedavec, ki povzroča obolenja teh organov, Eimeria; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kolaboracioníst  nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo kdor sodeluje z okupatorjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kolaboracionístka  nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo ženska, ki sodeluje z okupatorjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kolaborántstvo  nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo sodelovanje z okupatorjem:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kolíba  1. zasilno, občasno prebivališče, navadno iz desk, protja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kolíščar  arheol. prebivalec kolišča:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konjeníca  v nekaterih državah konji in konjeniki v vojski za preboj in hiter prodor v sovražnikovo zaledje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
kozák  1. v carski Rusiji pripadnik vojaškega sloja prebivalcev nekdanjih mejnih krajin države:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kozàv  1. ki ima brazgotine od prebolelih koz:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krajíšnik  knjiž. prebivalec mejnega ozemlja kake države, dežele:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lár  nav. mn., v rimski mitologiji bog zaščitnik hiše, posestva in njegovih prebivalcev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
lésnik  mitol. škrat, ki prebiva na drevju; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
levantínec  nav. ekspr. prebivalec dežele ob vzhodnem delu Sredozemskega morja; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lisíčiti  ekspr. zvito, prebrisano ravnati, govoriti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lisjáčiti  ekspr. zvito, prebrisano ravnati, govoriti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lisjáški  ekspr. zvit, prebrisan:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lisjáštvo  ekspr. zvitost, prebrisanost:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ljúdskost  knjiž. 1. kar je v pozitivnem smislu značilno za preproste, manj izobražene sloje prebivalstva:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
meják  knjiž. prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo; sosed:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mestíc  potomec evropskega priseljenca in prvotnega ameriškega prebivalca:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
meščàn  1. prebivalec mesta:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
morbiditéta  knjiž. število, ki pove, koliko ljudi oboli za isto boleznijo v letu na tisoč prebivalcev; obolevnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mortalitéta  knjiž. število, ki pove, koliko ljudi umre v letu na tisoč prebivalcev; umrljivost, smrtnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mostíščar  arheol. prebivalec mostišča:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasélbina  1. arheol. naselje prvotnih prebivalcev, navadno manjše:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
naselíti  napraviti, da kdo pride kam prebivat, živet:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naseljeváti  delati, da kdo pride kam prebivat, živet:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasráti  vulg. izločiti določeno količino neprebavljenih delcev hrane; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natalitéta  število, ki pove, koliko {živih} otrok se rodi v letu na tisoč prebivalcev, rodnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nebésa  1. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani:; s mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nóša  1. navadno s prilastkom oblačila, oprava, značilna za prebivalce kakega področja, dobe, pripadnike kakega sloja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obméjnik  knjiž. obmejni prebivalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odležáti  1. prebiti, preživeti v ležečem položaju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odsédati  prebijati, preživljati v sedečem položaju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odsedéti  1. pog. prebiti, preživeti v zaporu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okliceválec  nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okoličàn  prebivalec okolice:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Olímp  v grški mitologiji gora, na kateri prebivajo bogovi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
olímpijec  1. v grški mitologiji bog, ki prebiva na Olimpu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orientálec  knjiž. prebivalec dežel na vzhodu od Sredozemskega morja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osépničast  knjiž. ki ima brazgotine od prebolelih koz; kozav:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Parnás  v grški mitologiji gora, na kateri prebiva Apolon z muzami:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pavperízem  ekon., v kapitalizmu pojav, ko se vedno širšim plastem prebivalstva slabša materialna osnova za življenje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
penát  nav. mn., v rimski mitologiji bog zaščitnik hiše in njenih prebivalcev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podzémnica  prostor pod zemljo ali v zemlji za prebivanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pòindustríjski  soc., v zvezi poindustrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 4.000 do 20.000 dolarjev na prebivalca; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poméjnik  1. knjiž., redko obmejni prebivalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prečákati  ekspr. čakaje prebiti, preživeti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prečeméti  negibno, tiho sedeč prebiti, preživeti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prečepéti  čepeč prebiti, preživeti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prečítati  1. z branjem priti do konca besedila; prebrati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prečrkováti  prebrati od črke do črke:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prečúti  raba peša buden prebiti, preživeti; prebedeti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 101 201 301 401 501 601 701 801  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA