ántipsihologístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Ne pozna npr. kategorije pripovedovalca, vendar deskriptivno prepoznava njegovo simptomatiko in manevre, npr. avktorialne posege kot »tehniko romantične ironije« pri Jurčiču, antipsihologistični šeligovski opis kot »oči kamere« ali »ukinjanje avtorjeve vsevednosti«; pojasnjujoča formulacija, da pisatelj (in ne pripovedovalec) tako »preneha biti bog svojega lastnega kozmosa«, pa celo nakazuje vez s Kayserjem.
avktoriálen |
lit. nanašajoč se na vsevednega pripovedovalca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bajálec |
1. knjiž. ljudski pripovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bajálka |
knjiž. ljudska pripovedovalka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bájati |
knjiž. 1. pripovedovati, navadno neverjetne stvari:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bájiti |
knjiž. pripovedovati, navadno neverjetne stvari; bajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
baroklinost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ti so bili zmožni napovedovati le spreminjanje in premeščanje vrtinčnosti, ne pa tudi tvorbe nove vrtinčnosti v območjih baroklinosti.
|
básniti |
knjiž., redko pripovedovati o nenavadnih stvareh, bajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
biomehanizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Usmerjene so v kvantitativno opredelitev soodvisnosti biološke aktivnosti, toksičnosti, sposobnosti vezave na tarčno biomolekulo ali kemijskih lastnosti seta spojin in lastnosti njihovih molekulskih zgradb s ciljem (1) boljšega razumevanja vpliva delov oz. lastnosti struktur na določeno biološko ali kemijsko aktivnost (slika 1), (2) izpeljave matematično-statističnih pravil za napovedovanje aktivnosti znanih in hipotetičnih molekul, (3) pridobivanja globjega vpogleda v biomehanizem delovanja spojin ter informacij o tarčni biomolekuli in strukturi njenega aktivnega mesta, (4) razumevanja principov toksičnosti in genotoksičnosti spojin ter (5) aplikacije tega znanja
v načrtovanje biološko optimalno aktivnih spojin kot so zdravila, inhibitorji encimov, agrokemikalije, itd.
|
blesteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni pisal velikih teoloških del, ni bil blesteč govornik, "samo spovedovati je znal." In prav v tem je bila njegova veličina.
|
brezvezarija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Še ena brezvezarija, ki troši davkoplačevalski denar in daje rezultate, ki popolnoma nič ne povedo.
|
časovnostno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
On je tako reševal besedni red propozicijskih stavčnih členov, mi pa to njegovo besedilo lahko porabimo še za opazovanje koherence na podlagi sledij in besedilnih/besedovalnih tipov (opisovanje, pripovedovanje, razpostavljanje, utemeljevanje, navajanje), ki se dajo ločiti tvarinsko, stavčnozgradbeno ob tipičnih povedjih, časovnostno in glede na človekove duševnostne funkcije.
|
dealgebraizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri motivaciji z dealgebraizacijo pojma avtorica v 3. fazi Upovedovanje individualnega konteksta opozarja, da je pogovor o tem, kako ima kdo svoje starše (ali kogarkoli drugega) rad, neprimeren, saj predvideva razprava o taki temi sposobnost refleksije o lastnem čustvovanju, ki pa je otroci te starosti še nimajo ali pa jo imajo v izjemno omejenem obsegu (152).
|
deklamirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Branje vešče napisane snovi o zgodovini slovenske duhovnosti, tema, ki se mi je vedno zdela težja kot njen obseg, me je zanihalo v neko posebno pritrjevanje avtorju, ki ga ni zmotil niti osnovnošolsko deklamirajoč glas vlakovnega napovedovalca, ki je zvenel enako nerutinirano v slovenščini in nemščini.
|
devetnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ima pa kimavec še kup klenih staroslovenskih imen: kimalec, sadnik, sadjan, jesenjik, miholšček, malomašnik, poberuh, ranojesen, devetnik, šentmihelski. Skoraj vsa lepo povedo lastnosti tega meseca.
|
diferencialnodiagnostičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čeprav so danes že na voljo diferencialnodiagnostične možnosti za napovedovanje razvoja bolezni v zastoj rasti in zvečan tlak, lahko zaradi nizke incidence skupaj tvorita primerno skupino patološke nosečnosti za klinične raziskave.
|
dóc |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Moram pa tole rečt: medtem ko sem dogodke nabiral skup, sem najprej ostal brez docov (kar je blo pomembnega pa ni blo na netu), ki mi jih je nekaj poslal urednik dnevnika online, nakar sem opustil delofax (neušeč pdfji) , do konca mi je ostal le 24ur, ko sem ugotovil da tisto, kar povedo kar šteje pri dnevniku ob 7:15 ne napišejo na net, vsaj ne v arhiv, sem opustil tudi tega.
dolgoprogáški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Dober mesec zatem, ko je kirurška ekipa pod vodstvom Williama DeVriesa v Univerzitetni bolnišnici Salt Lake Cityja v ameriški zvezni državi Utah vsadila umetno srce hudo bolnemu, 61-letnemu zobozdravniku Barneyu Clarku, so satirični pisci že napovedovali, da bomo na atletskih tekmovanjih kmalu gledali dolgoprogaške boje med bioničnimi tekači s srčnimi črpalkami v kategorijiah 125, 250 in 500 ccm.
dolgovéziti |
slabš. zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripovedovati, obravnavati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dolgovezje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pankrac je vse tisto dolgovezje o slovaški zgodovini in književnosti in o očetovem življenju pripovedoval, kakor da recitira naučeno snov, in šele ob materini zgodbi se je »približal življenju«, tako da je postala pripoved prizadeta, občutena, človečna.
|
dopovédati |
1. s pripovedovanjem pojasniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dovtípkanje |
knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dovtípkarstvo |
knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dovtipkovánje |
knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drdrajoče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripovedovano je drdrajoče in spet s celo vrsto čudnih naglasov.
|
duševnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
On je tako reševal besedni red propozicijskih stavčnih členov, mi pa to njegovo besedilo lahko porabimo še za opazovanje koherence na podlagi sledij in besedilnih/besedovalnih tipov (opisovanje, pripovedovanje, razpostavljanje, utemeljevanje, navajanje), ki se dajo ločiti tvarinsko, stavčnozgradbeno ob tipičnih povedjih, časovnostno in glede na človekove duševnostne funkcije.
|
fáma |
knjiž. kar se širi navadno s pripovedovanjem; glas, govorica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
glasíti se |
knjiž. 1. zlasti pri napovedovanju imeti naslednjo vsebino, biti tak:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gólk |
zastar., navadno v zvezi z molk govorjenje, pripovedovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gostobeséditi |
knjiž. gostobesedno govoriti, pripovedovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gostobesédje |
knjiž. gostobesedno govorjenje, pripovedovanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
govorčín |
ekspr., redko kdor zna spretno govoriti, pripovedovati; govorec, govornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
govoríca |
1. kar se širi navadno s pripovedovanjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
grozíti |
1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hiromantíja |
napovedovanje človekove usode iz črt na dlani:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
indicírati |
knjiž., redko nakazovati, napovedovati, opozarjati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izkliceváti |
1. napovedovati udeležencem dražbe ceno stvari, ki se prodajajo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izrazítelj |
knjiž., redko izpovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izráznik |
knjiž., redko izpovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izraževálec |
knjiž. izpovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kozêr |
knjiž. duhovit, živahen pripovedovalec, kramljavec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kvantáti |
1. ekspr. pripovedovati kvante:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mántika |
v nekaterih antičnih religijah napovedovanje človekove usode iz znamenj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
napovedník |
knjiž., redko znanilec, napovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
narácija |
knjiž. pripovedovanje, pripoved:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natolceváti |
nav. ekspr. pripovedovati izmišljene, slabe stvari o kom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
navájati |
1. pripovedovati, zapisovati kaj, navadno z določenim namenom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naznanjeváti |
star. 1. naznanjati, napovedovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nekromantíja |
v okultizmu napovedovanje človekove usode iz oblik, potez mrtvega bitja, zlasti človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oprávljati |
pripovedovati kaj resničnega, vendar slabega o kom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pleteníčiti |
slabš. 1. govoriti, pripovedovati veliko, s številnimi podrobnostmi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pravljíčiti |
knjiž., redko 1. pripovedovati, izmišljati si; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prerokováti |
vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pretíti |
1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prézati |
nar. vzhodno govoriti, pripovedovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
príčati |
1. pripovedovati na sodišču, kar se ve o kom, čem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priobčeválec |
zastar. pripovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pripovedáč |
zastar. pripovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pripovédati |
zastar. govoriti, pripovedovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pripovédkar |
knjiž., redko pripovedovalec ali pisec pripovedk:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prišepetávati |
šepetaje govoriti, pripovedovati komu kaj, zlasti česar ta ne ve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prognóstik |
kdor napove, predvidi kaj, zlasti strokovno utemeljeno, napovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prognóstika |
napovedovanje, predvidevanje, zlasti strokovno utemeljeno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prognozêr |
publ. kdor napove, predvidi kaj, napovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prohibitíven |
knjiž. prepoveden, prepovedovalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pŕvoosében |
lit. nanašajoč se na pripovedovanje pripovednega dela v prvi osebi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spíker |
kdor se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in branjem oddaj; napovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
suflírati |
gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila; šepetati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šalíti se |
delati, pripovedovati šale:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šepetáti |
1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šušljáti |
1. nav. 3. os., ekspr. skrivaj govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neprijetnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tárnati |
govoriti, pripovedovati o svojih skrbeh, težavah, trpljenju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trétjeosében |
lit. nanašajoč se na pripovedovanje pripovednega dela v tretji osebi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trobezljáti |
slabš. nepremišljeno govoriti, pripovedovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tvésti |
slabš. govoriti, pripovedovati veliko neresničnega, izmišljenega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
védeštvo |
sposobnost vedežev, napovedovalcev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vedeževáti |
na osnovi kakih znakov vedeti, pripovedovati preteklost, zlasti pa prihodnost koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vráčarstvo |
1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vplivanje na koga z dejanji, stvarmi, ki imajo nenavadno, skrivnostno moč ali napovedovanje prihodnosti po določenih znamenjih:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamolčeváti |
namenoma ne govoriti, pripovedovati o čem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapovédati |
zastar. zapovedovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |