besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: post   zadetki: 2.201-2.300



konvertítstvo  knjiž. pojav, dejstvo, da kdo zavestno, iz prepričanja sprejme drugo veroizpoved ali postane pripadnik kake veroizpovedi sploh:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konvêrzija  1. knjiž. pojav, da kdo zavestno sprejme drugo veroizpoved ali postane pripadnik kake veroizpovedi sploh, prestop:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
koordinírati  delati, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno, usklajevati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kopírati  1. povzročati, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kordón  1. strnjena vrsta navadno oboroženih oseb, postavljena za zavarovanje česa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kosmatéti  redko postajati kosmat:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
košatíja  star. bahanje, postavljanje, ponašanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
košátiti se  ekspr. 1. postavljati se, ponašati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kotonizírati  tekst., nekdaj kemični postopek, pri katerem se predelajo stebelna vlakna v vlakna, podobna bombažnim:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krepčáti  nav. ekspr. povzročati, da postane kaj krepkejše, močnejše:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krepenéti  redko postajati trd, otrpel od mraza:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kserográf  tisk. naprava za izdelavo kopij po elektrostatičnem postopku; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kserografíja  tisk. izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kserografírati  tisk. izdelovati kopije po elektrostatičnem postopku; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ksêroksen  tisk. nanašajoč se na izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kseroksírati  izdelovati kopije po elektrostatičnem postopku:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ksero...  nanašajoč se na izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku:; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kurzív  publ. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami; kurziva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kurzíva  tisk. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kvásiti  1. povzročati, da postaja kaj {zaradi vrenja} kislo; kisati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
kvátre  rel. vsak od štirih tednov z določenimi postnimi dnevi, porazdeljenimi na celotno {cerkveno} leto:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lazarón  nav. slabš., v južnoitalijanskem okolju postopač, delomrznež, berač:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
legát  jur. kar kdo v oporoki zapusti fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča, volilo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
leksikalizírati se  lingv. postati leksem:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
liberalizácija  odstranitev ovir, omejitev v postopkih, poslovanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
liberalizírati  odstraniti ovire, omejitve v postopkih, poslovanju:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
locírati  publ. 1. postaviti, namestiti kaj na določen kraj:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lógoterapíja  psiht. psihoterapevtski postopek, s katerim naj bi pacient spoznal smisel svojega življenja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lóža  vet. organ, ki povezuje plod z materjo in mu omogoča razvoj; posteljica; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lúben  zool. postrvi podobna morska riba srebrno modre barve; brancin:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
majévtika  filoz. metoda postavljanja vprašanj, da bi sogovornik prišel do spoznanja, znanja, ki je že v njem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
markacíst  alp. kdor dela, postavlja markacije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márket  trg. samopostrežna trgovina, samopostrežba; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martínski  metal., v zvezah: martinski postopek postopek za pridobivanje jekla v martinovki; martinska peč martinovka; martinsko jeklo jeklo, ki se pridobiva v martinovki; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mécati  zastar. postajati sočen, zrel; mehčati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mečkáti  1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medíti  1. povzročati, da postane kaj medno, mehko:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
melamín  kem. brezbarvna kristalna snov za izdelovanje umetnih smol, ki pri višji temperaturi ne postanejo mehke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mercerizírati  tekst. namakati in napenjati bombažno prejo ali tkanino v natrijevem lugu, da dobi lesk, postane močnejša:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
metóda  navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja; način, postopek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si islovar
mláj  visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljena za okras:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
močvíriti se  postajati močviren:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
modréti  1. postajati moder:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
modríti  ekspr. delati, da kdo postaja bolj moder, preudaren:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mokosévka  nar. štajersko postovka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
montáža  1. pritrjevanje, dajanje stroja, sestavnega dela dokončno na določeno mesto; nameščanje, postavljanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
montírati  1. pritrjevati, dajati stroj, sestavni del dokončno na določeno mesto; nameščati, postavljati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mostobrán  voj. prostor ob obali ali bregu, zlasti za zaščito izkrcavanja, navadno izpostavljen nasprotnikovemu obstreljevanju; mostišče:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
možátiti se  ekspr. 1. postajati možat:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mršavéti  knjiž. postajati mršav:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrtvéti  1. postajati neobčutljiv, brezčuten:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrzléti  knjiž., redko postajati mrzel, hladen:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nabòr  1. uradni postopek za ugotovitev sposobnosti vojaških obveznikov za vojaško službo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
nabrékati  postajati po obsegu večji; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nabrékniti  postati po obsegu večji; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadrájsati  pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadŕsati  pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nagníti  navadno kot deležnik na -l 1. postati nekoliko gnil:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nagostíti  knjiž., redko pogostiti, postreči:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
najávljati  delati, da postane prihod koga vnaprej znan:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nájdenček  najden otrok, ki so ga neznani starši izpostavili, zapustili:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nájdenka  najden otrok ženskega spola, ki so ga neznani starši izpostavili, zapustili:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
najédati  povzročati, da postane kaj deloma poškodovano:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
najésti  povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
najéžiti  postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
nakipéti  ekspr. postati večji po obsegu; narasti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nakísniti  postati nekoliko kisel, kiselkast:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nakolíčiti  postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nakolíti  postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napíhniti  1. napolniti kaj z zrakom, da postane po obsegu večje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napihováti  1. napolnjevati kaj z zrakom, da postane po obsegu večje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napolníti  1. dati v kaj v tolikšni meri, da postane polno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napolnjeváti  1. dajati v kaj v tolikšni meri, da postaja polno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napošév  star. postrani, poševno:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napovédati  1. narediti, da postane prihod koga, nastop česa vnaprej znan:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napovedováti  1. delati, da postane prihod koga, nastop česa vnaprej znan:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
narásti  1. postati večji po; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naráščati  1. postajati večji po; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
narepénčiti se  1. zaradi vznemirjenja se postaviti v napeto, pokončno držo, našopiriti perje, naježiti dlako:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nárok  jur. sodelovanje strank s sodiščem, razpisano v postopku za določen čas in kraj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasánkati  pog., ekspr. 1. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naslánjati  dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasloníti  1. dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasŕšiti  postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nastáli  ki je rezultat določenega postopka, dogajanja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nastáti se  ekspr. v stanju, postajanju doseči veliko mero:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nastáviti  1. dati, postaviti kaj v položaj; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nastávljati  1. dajati, postavljati kaj v položaj; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nastrádati  pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naščepériti  nav. ekspr. postaviti v pokončen, štrleč položaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naščetíniti  postaviti v položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naščúvati  povzročiti, da postane kdo napadalen, sovražno razpoložen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
našopíriti  postaviti v pokončen, štrleč položaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navšév  nar. postrani, poševno:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navšvíc  star. postrani navzgor:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navzémati se  z rodilnikom prihajati v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navzéti se  z rodilnikom priti v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naznaníti  1. narediti, da postane prihod koga vnaprej znan:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naznánjati  1. delati, da postane prihod koga vnaprej znan:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nažírati  ekspr. povzročati, da postane kaj deloma poškodovano:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA