besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: pod   zadetki: 8.708-8.807



tŕd  1. ki se pod pritiskom ne udere, vda {rad}:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trebúšje  redko področje trebuha, trebuh:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tréska  nar. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa; trska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trézen  1. ki ni pod vplivom alkoholne pijače:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕganka  um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem odtrganih koščkov papirja, folije:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trgovína  1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s kupovanjem in prodajanjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
trías  geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tribúna  1. začasen, odru podoben objekt, navadno iz desk, za govornike, gledalce na javnih prireditvah:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tríger  žarg., elektr. podatek, rezultat kake operacije, ki sproži vnaprej določeno zaporedje operacij v računalniku; sprožilo, sprožilec; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tríglavka  1. med narodnoosvobodilnim bojem do 1944 podolgovata partizanska kapa s tremi vrhovi, brez ščitka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trigonálen  min., v zvezi trigonalna singonija singonija, v kateri so tri vodoravne osi enako dolge in se sekajo med seboj pod enakim kotom; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trílec  muz. melodični okrasek iz hitrega večkratnega menjavanja glavnega tona z zgornjim ali spodnjim sosednjim tonom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trílja  zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trilobít  nav. mn., pal. izumrli morski členonožci, katerih telo se prečno in podolžno deli na tri dele, trokrpar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trípóljen  agr., navadno v zvezi tripoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na del zemljišča ozimno žito, na del jari posevki, del pa ostane nezasejan in se deli vsako leto menjujejo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕlja  zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trnorép  ki ima na repu trnom podobne izrastke:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tróbast  1. podoben trobi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trobéntast  podoben trobenti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trobéntičast  podoben trobentici:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trókŕpar  nav. mn., pal. izumrli morski členonožci, katerih telo se prečno in podolžno deli na tri dele; trilobit:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trólejbus  avtobusu podobno električno vozilo za mestni promet:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
trómbast  podoben trombi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trópi  geogr. področje na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom:; m mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tropínast  podoben tropinam:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trópski  nanašajoč se na področje na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trosíšče  bot. skupina trosovnikov, navadno na spodnji strani listov praproti; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trosonósec  nav. mn., bot. celica gliv, ki nosi na vrhu trose; trosni podstavek; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕska  zool. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma, Gadus morhua:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕska  1. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trstíkast  1. podoben trstiki:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕstnica  zool. vrabcu podobna močvirska ptica, navadno s svetlejšimi progami po hrbtu, Acrocephalus:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕtica  kost iz zraslih vretenc na spodnjem koncu človeške hrbtenice:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trúst  1. v kapitalistični ekonomiki združenje enakih ali sorodnih podjetij za dosego monopolnega položaja na tržišču:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tubêrkel  med. bunčici podobna vnetna tvorba v tkivu, ki jo povzroči bacil tuberkuloze:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
tuberóza  vrtn. gomoljasta okrasna rastlina z dišečimi, lilijam podobnimi cveti v socvetjih, Polianthes tuberosa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túbifeks  zool. v blatnem dnu sladkih vod živeča rdečkasta, črvu podobna členasta žival, Tubifex tubifex:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túlast  podoben tulu, tulcu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túlčast  podoben tulcu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túlipanast  podoben cvetu tulipana:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
túlka  teh. kratki cevi podoben strojni element:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túmba  1. um. sarkofagu podoben nagrobnik z upodobitvijo pokojnika na zgornji strani:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tún  morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tunél  1. pog. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet; predor:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túnika  1. pri starih Rimljanih dolgo, srajci podobno oblačilo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túnja  nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túnjka  nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tupája  nav. mn., zool. veverici podobni sesalci z dolgim, šilastim gobčkom in majhnimi okroglimi ušesi, Tupaiidae; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túrbanski  podoben turbanu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvŕdka  star. 1. podjetje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubirálka  muz. ozka, podolgovata deščica na godalih in brenkalih, ob katero se s prsti pritiskajo strune in s tem spreminja višina tonov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učenják  kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učenjákinja  ženska, ki ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učenóst  obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udejstvováti se  biti dejaven na določenem področju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udírati se  1. pod pritiskom, težo pomikati se v navpični smeri navzdol:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udréti se  1. pod pritiskom, težo pomakniti se v navpični smeri navzdol:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uganíti  1. ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugíbati  1. prizadevati si ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uglásbiti  dati čemu glasbeno, zvočno podobo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ujúžiti se  postati pod vplivom južnega vetra toplejši:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úkati  1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úlna  anat. podlahtnica; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últrafílter  teh. naprava za filtracijo, navadno pod zvišanim tlakom, ki se uporablja za ločevanje koloidnih delcev in makromolekulskih snovi od tekočine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umrlína  zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
underground  gibanje med mlajšo generacijo, zlasti na področju kulture, ki se kaže v odklanjanju ustaljenih estetskih vrednot:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
undína  mitol. ženski podobno bitje, ki živi v vodi in s svojo lepoto in petjem vabi, mami ribiče in mornarje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upokoríti  star. pokoriti, podrediti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upravljálnik  elektr. enota za krmiljenje in usmerjanje delovanja računalnika pri procesiranju, pomnjenju in prenašanju podatkov; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urá  izraža spodbudo pri napadu, navdušenje nad uspehom; hura:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
urbár  zgod. knjiga s seznamom dohodkov zemljiškega gospoda od podložnikov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urbárščina  zgod. z urbarjem določena dajatev zemljiškemu gospodu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urédba  1. splošni pravni akt, ki ga izda najvišja izvršna oblast na podlagi ustave ali zakona:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uskòk  1. zgod. begunec izpod turške okupacije v Bosni in Hercegovini, ki s svobodnega ozemlja napada zlasti turške enote:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usnjárna  podjetje za izdelavo usnja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usnjàt  1. podoben usnju:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ústa  1. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane in za govorjenje:; s mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ustoličeváti  1. podeljevati, priznavati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustolíčiti  1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ušésast  podoben ušesu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utápljati  1. delati, da pride kaj pod {vodno} gladino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utečênost  stanje, ko se {nanovo uvedena} dejavnost na kakem področju, mestu opravlja redno, brez zastojev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utíliti  gospodinjski delovni prostor:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
utoníti  1. nehote priti pod {vodno} gladino in se zadušiti zaradi vdora vode v pljuča:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utopíti  1. usmrtiti s potopitvijo pod {vodno} gladino, da v pljuča vdre voda:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrakvíst  1. pripadnik zmerne smeri husitstva, katere pripadniki zahtevajo obhajilo pod obema podobama:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrakvízem  1. zmerna smer husitstva, katere pripadniki zahtevajo obhajilo pod obema podobama:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úvala  geogr. podolgovat zaprt svet, navadno manjši od kraškega polja, z neravnim, navadno vrtačastim dnom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvléčen  mont., v zvezi uvlečni zračni tok zračni tok za zračenje pod pritiskom; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úvula  anat. jezičasti podaljšek mehkega neba; jeziček:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vadózen  geogr. ki je nad stalnim nivojem podtalnice:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váhtič  nekdaj hlebček, ki se podari na dan vseh svetih 1. novembra:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
valíti  1. premikati predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váljati  1. s premikanjem valja, valjarja po podlagi delati kaj; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várpa  zlasti v švedskem okolju {športna} igra, pri kateri se mečejo zaobljeni kamni ali tem podobni izdelki iz kovine h klinu v oddaljenosti 20 m:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vatelín  tekst. redka, kosmatena pletenina iz bombažnih in volnenih niti za vmesno podlogo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vatírati  podložiti z vato, vatelinom:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vazál  1. zgod. kdor ima fevd v užitku in je podrejen fevdnemu gospodu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vazálstvo  1. zgod. odnos med vazalom in fevdnim gospodom:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdólbenka  um. grafična tehnika, pri kateri se lik upodablja z dolbenjem, poglabljanjem osnovne ploskve:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   8.108 8.208 8.308 8.408 8.508 8.608 8.708 8.808 8.908 9.008  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA