besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: po   zadetki: 55.901-56.000



završéti  1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavŕti  nar. steze, pešpoti na koncu vrtov, sadovnjakov za hišami v vasi:; m mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavrtínčiti  povzročiti, da se kaj premika v spiralastih zavojih:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavŕženec  1. ekspr. človek, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavŕženost  1. ekspr. stanje človeka, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavsèm  star. popolnoma, čisto:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavzémati  1. z bojem spravljati kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavzéten  zastar. presenetljiv, pozornost vzbujajoč:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavzéti  1. z bojem spraviti kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazabíti  star. pozabiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazdéti se  1. s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazdráviti  star. ozdraviti, pozdraviti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazibávati  navadno s prislovnim določilom z zibanjem povzročati, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazírati se  knjiž. upirati, usmerjati pogled kam; gledati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazlatíti se  ekspr. zlato se odraziti, pokazati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaznámek  1. kratek zapis, opomba, navadno v uradnem dokumentu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaznamovánec  ekspr. kdor je zaznamovan, ima posledice zaradi česa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaznamováti  1. narediti znamenje, znamenja, da se kaj opazi, prepozna:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazrcáliti se  knjiž. zaradi odbijanja svetlobe v čem postati viden, pokazati se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazvenéti  1. dati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažéjati  1. brezoseb. začutiti potrebo po pijači:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaželéti  izraziti komu željo, da bi bil deležen česa pozitivnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažgáti  1. narediti, povzročiti, da kaj zagori:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažígati  1. delati, povzročati, da kaj zagori:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažíngati  nižje pog. zapeti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažlíndrati  metal. povzročiti, da se določene sestavine rude in dodatkov spremenijo v žlindro:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažmériti  knjiž. napol zapreti oči:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažmúriti  nar. napol zapreti oči:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažréti  nizko porabiti, zapraviti za jed, hrano:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažuboréti  1. dati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažvížgati  1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visoke, ostre glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
za...  1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje; predpona, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbádati  1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbadljív  ki rad prizadeva, žali koga z zanj neprijetnimi, posmehljivimi besedami:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbadljívka  1. zbadljiva beseda, pripomba:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbanalizírati  narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbankrotírati  v kapitalistični ekonomiki narediti bankrot, gospodarsko propasti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbarantáti  pog. pogoditi se za ceno:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zbásati  pog. stlačiti, zriniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbêbiti  slabš. poneumiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zbeléti  postati bel, svetel:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbesedíčiti se  nar. spreti se, sporeči se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbeséditi se  nar. spreti se, sporeči se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbesnéti  1. v dejanju pokazati svoj bes:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbíjati  1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbíksati  pog. zloščiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbirálnik  1. zaprt prostor ali posoda za zbiranje in shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbírati  1. delati, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbírnik  1. fin. knjigovodska listina s končnimi, skupnimi podatki iz več knjigovodskih listin ali pomožnih knjig:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki islovar
zbistríti  razviti sposobnost za mišljenje:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zbíti  1. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zblaznéti  1. postati blazen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zblížati  1. povzročiti, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbliževáti  1. povzročati, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbóbnati  1. na več krajih povedati, razglasiti; razbobnati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbógati  star. spraviti, pobotati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbógom  izraža pozdrav pri slovesu:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbòj  nekdaj past za polhe s kamnom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbôksati  pog. z udarjanjem, suvanjem s pestmi pretepsti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zboléti  postati bolan:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbombardírati  z bombardiranjem poškodovati, uničiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbosíti  narediti, povzročiti, da je žival brez podkve, nepodkovana:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zbôsti  1. zaradi ostrosti povzročiti komu pekočo bolečino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbótati  pobotati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbráti  1. narediti, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbríhtati  nižje pog. 1. spraviti k zavesti, zbuditi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbrís  nar. vetru zelo izpostavljen kraj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbrózgati  1. s hojo po čem mokrem in udirajočem se razriti, zmešati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbrúsek  metal., min. tanko zbrušena ploščica kamnine za opazovanje pod mikroskopom v presevni svetlobi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbudíti  1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbújati  1. povzročati prehod iz spečega stanja v budno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdajáti  z dajanjem po delih porabiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zdávanje  nar. vzhodno cerkvena poroka:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdávati  nar. vzhodno cerkveno poročati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdeklamírati  1. umetniško podati {pesniški} tekst na pamet:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zdélo  1. etn., po ljudskem verovanju nastavljena uročena stvar, ki prinese nesrečo tistemu, ki se je ne ogne:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdemoralizírati  povzročiti demoralizacijo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdéti se  1. s smiselnim osebkom v dajalniku imeti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdeválen  v zvezi zdevalni stol stolu podobna priprava, na kateri se stoji pri dajanju, zlaganju česa v kozolec:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdiktírati  povedati besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; znarekovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdivjáti  1. postati nekultiviran, neciviliziran:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdôlaj  pog. spodaj:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdólec  nar. veter, ki piha s spodnje strani, iz doline:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdolgočásiti  povzročiti komu dolgčas:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdólnji  star. ki leži, je nižje; spodnji:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdóma  v povedni rabi izraža odsotnost iz domače hiše, iz svojega stanovanja:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdómec  kdor se začasno izseli v tujino zaradi dela, zaposlitve:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdómstvo  začasno bivanje v tujini zaradi dela, zaposlitve:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdráha  nesoglasje, prepir, ki ga kdo povzroči s svojimi besedami, ravnanjem med dvema ali več osebami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdráhar  ekspr. kdor dela, povzroča zdrahe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdráharica  ekspr. ženska, ki dela, povzroča zdrahe:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdráharstvo  ekspr. delanje, povzročanje zdrah:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrájsati  pog., slabš. zdrgniti, zguliti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdramíti  1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno; zbuditi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrápati  1. ekspr. poškodovati, uničiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdràv  1. ki je v stanju telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma,; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdravílec  knjiž. kdor se ukvarja z zdravljenjem navadno brez ustrezne poklicne izobrazbe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdráviti  delati, povzročati, da kdo postane zdrav:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrávje  stanje telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdravník  kdor se poklicno ukvarja z zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   55.401 55.501 55.601 55.701 55.801 55.901 56.001 56.101 56.201 56.301  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA