|
zastréljati |
žarg., šport. z napačnim, slabim streljanjem zapraviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrupíti |
1. povzročiti, da v organizem pride strup:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrúpljati |
1. povzročati, da v organizem prihaja strup:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúmiti |
brez {potrjenega} dokaza pomisliti, da je kdo ali kaj lahko v zvezi s čim slabim, nedovoljenim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasún |
teh. naprava za zapiranje cevovodov, pri kateri se navadno plošča pomika pravokotno na os cevi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašájtati |
nižje pog. zapeljati, zavoziti vstran:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašáriti |
1. ekspr. pobrskati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščegetáti |
ekspr. z delovanjem na organizem povzročiti reakcijo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščeméti |
povzročiti zlasti v očeh rahlo bolečino, ki sili k drgnjenju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašepetáti |
reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašibíti se |
1. upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrabljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrebljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškŕgar |
nav. mn., zool. v morju živeči polži s škrgami za srcem, Opisthobranchia; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašpeháti |
pog., ekspr. zelo umazati, zlasti z mastjo, maščobo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašpíčiti |
pog. ošiliti, priostriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaštépati |
nižje pog. zašiti s šivalnim strojem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaštrléti |
1. štrleč se pojaviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašuméti |
1. dati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašušljáti |
ekspr. 1. nav. 3. os. skrivaj reči, povedati, zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašušmáriti |
nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašúštrati |
nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašvedráti |
ekspr. iti z nerodnimi, počasnimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatacáti |
ekspr. počasi, okorno iti, stopiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatakníti |
1. s sunkom, potiskom narediti, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatávati |
1. počasi, z negotovimi koraki iti, stopiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatêči |
1. postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zategníti |
1. s potegom, potegi narediti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zategováti |
1. s potegom, potegi delati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatékati |
1. postajati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatém |
1. izraža, da se dejanje zgodi v času po predhodnem dejanju:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnéti |
1. postati {bolj} temen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnévati |
postajati {bolj} temen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatežíti |
povzročiti komu duševno neugodje, trpljenje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatìč |
1. podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da spaja, povezuje dva dela, elementa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatikálo |
navadno podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da prepreči gibanje, premikanje česa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíkati |
1. s sunkom, potiskom delati, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíkati |
uporabiti v govoru s kom obliko druge osebe ednine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatípati |
1. zaznati s tipom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatírati |
1. delati, povzročati, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatiščáti |
s pritiskanjem povzročiti komu bolečino, neugodje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatléti |
1. zagoreti počasi in brez plamena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatóčkati |
teh. s točkalom označiti točke na površini kovine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatólči |
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti v kaj tako, da ni višje od površine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatoníti |
ekspr. 1. spustiti se za obzorje, pod obzorje; zaiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatopíti |
star. preplaviti, prepojiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatórej |
nar. toliko močen, sposoben:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatožíti |
1. sporočiti komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrapáti se |
pog., slabš. zaljubiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrátiti |
knjiž. potratiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatráviti |
povzročiti, da se kaj zaraste, prekrije s travo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdílo |
1. izjava, da je ali da bo povedano zatrdno res, uresničeno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕdno |
1. izraža popolno prepričanost o čem:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrèp |
1. grad. lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatréskati |
1. brezoseb. povzročiti močne poke ob razelektritvi ozračja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrésti |
narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatréti |
1. narediti, povzročiti, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕgati |
1. raztrgati kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrijánčiti |
nar. začeti pritrkavati, potrkavati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕkati |
knjiž. potrkati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrkljáti |
narediti, da se kaj premika po površini tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrkljáti |
knjiž. narahlo potrkati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrmogláviti |
ekspr. z besedami, dejanji pokazati trmoglavost, trmo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕpati |
nav. ekspr. 1. zatlačiti, zapolniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatúhtati |
pog. začeti premišljati, razglabljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatúšati |
nižje pog. prikriti, zakriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatvòr |
zastar. 1. zapor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatvórnica |
star. premična naprava, ki onemogoča, ovira pretok česa; zapornica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatvórničar |
star. zaporničar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaújčkati |
s premikanjem lastnega telesa zagugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúkati |
1. oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpanje |
prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpati |
1. biti prepričan o sposobnosti, voljnosti koga narediti, kar se pričakuje:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpen |
1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúšnica |
udarec, navadno s plosko roko po licu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavalíti |
1. premakniti predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavalovíti |
1. narediti, povzročiti valove na čem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaroválec |
1. kdor sklene z zavarovalnico zavarovalno pogodbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavarovalnína |
dajatev, storitev zavarovalnice, določena v zavarovalni pogodbi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavarovátelj |
zavarovalnica kot stranka zavarovalne pogodbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavédati se |
1. biti v duševnem stanju, v katerem se neposredno ve za svoje obstajanje in svoja duševna stanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésa |
1. kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, preprečevanje pogleda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavést |
1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéznik |
1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavézniti |
zakriti s čim tako, da se povezne:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíhati |
narediti, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmeri iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavihováti |
delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijáča |
1. etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijáčka |
etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavírati |
1. prizadevati si z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaviséti |
redko povesiti se, omahniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavítnica |
zool. spiralna guba v črevesu obloustk in nekaterih rib, ki povečuje prebavno površino; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavlačeváti |
1. delati, povzročati, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavóženec |
pog., ekspr. kdor pride, se spravi v slab, neugoden položaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavóženost |
pog., ekspr. stanje česa, kar je zaradi napačnega vodenja, delovanja v slabem, neugodnem položaju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrélka |
1. agr. bolezen vina, pri kateri se zaradi učinkovanja segretega alkohola prekine alkoholno vrenje in razvijejo bakterije, ki povzročajo razkroj; zavrelica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavréti |
1. z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrískati |
oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrstjó |
star. zapovrstjo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
završáti |
1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
55.301 55.401 55.501 55.601 55.701 55.801 55.901 56.001 56.101 56.201 
