|
zaróčati se |
slovesno, pred pričami medsebojno si obljubljati poroko:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaročíti |
šport. dati, dvigniti roko nazaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaročíti se |
slovesno, pred pričami medsebojno si obljubiti poroko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zárod |
1. živalski potomci, mladiči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarodíšče |
1. agr. del drevesnice z nasadom za pridobivanje vegetativnih podlag:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarógati se |
knjiž. zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaróka |
slovesna medsebojna obljuba poroke pred pričami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarosíti |
brezoseb. krajši čas rositi; porositi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaroštáti |
nar. zaropotati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zarotílen |
po ljudskem verovanju s katerim se zaroti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotoválec |
po ljudskem verovanju kdor izgovarja določene besede, dela določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotovánje |
1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaroženéti |
poroženeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarúkan |
nižje pog. zabit, neumen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarúkanec |
nižje pog. zabit, neumen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarúkanost |
nižje pog. zabitost, neumnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarumenéti |
1. postati rumen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarumeníti |
s praženjem, segrevanjem povzročiti, da postane kaj rumeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasadíti |
1. s sajenjem narediti, da kaka površina ni prazna:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasájati |
1. s sajenjem delati, da kaka površina ni prazna:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasében |
1. ki je last posameznika, posameznikov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasébnik |
1. kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasédati |
1. s sédanjem ali sedênjem delati, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasejáti |
1. s sejanjem narediti, da kaka površina ni prazna:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekoválen |
mont. ki se uporablja za zasekovanje premoga, rude:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaselíti |
z naselitvijo narediti, da kako področje ni prazno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasenčeváti |
1. povzročati, delati, da je kaj v senci:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasénčiti |
1. povzročiti, narediti, da je kaj v senci:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasesljáti |
sesljaje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasésti |
1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasigúrati |
pog. 1. zagotoviti, preskrbeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasíkati |
1. oglasiti se z ostrim, s-ju podobnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasílen |
1. narejen, uporabljen v sili, neugodnem stanju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasíniti |
knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasinjéti |
knjiž. postati sinji, svetlo moder:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasítiti |
1. narediti, povzročiti, da postane kdo tako sit, da mu je hrana odveč, nezaželena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasitnáriti |
ekspr. postati siten, pokazati sitnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasivéti |
1. postati siv:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskakováti |
1. skakati, dvigati se na koga v položaj, ki omogoča paritev:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskeléti |
povzročiti ostro, rezko bolečino, ki sili k drgnjenju, praskanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskočíti |
1. skočiti, dvigniti se na koga v položaj, ki omogoča paritev:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskóčnik |
obrt. pohištveno okovje, ki z vzmetjo, magnetom zadrži okensko, vratno krilo v želenem položaju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskrbéti |
brezoseb. začutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasladíti |
knjiž. 1. povzročiti, da kaj vsebuje vonj po čem sladkem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasledíti |
1. po sledi ugotoviti, da kje kdo je:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasledováti |
1. iti za kom po sledi z določenim namenom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslepíti |
1. s svojo svetlobo povzročiti, da kdo {skoraj} ne vidi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslíšati |
1. izprašati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševáti |
1. izpraševati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslóčiti |
knjiž. upogniti, usločiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslómba |
kar koga v nezaželenem, neprijetnem položaju varuje, ščiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslónka |
1. film., fot. priprava v objektivu fotografskega aparata, kamere, ki uravnava količino svetlobe, ki jo objektiv prepusti, in povečuje ali zmanjšuje globinsko ostrino slike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslovéti |
postati splošno znan zaradi izrednih uspehov, lastnosti, kakovosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúga |
1. za človeka, skupnost pomembno, vredno dejanje, ravnanje, ki daje komu pravico do {javnega} priznanja, nagrade:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslutíti |
1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúziti |
1. obdati, pokriti s sluzjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúžen |
1. ki si je s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem pridobil pravico do {javnega} priznanja, nagrade:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslužênje |
knjiž. 1. pravica do {javnega} priznanja, nagrade, ki si jo kdo pridobi s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmèh |
izražanje zelo negativnega, poniževalnega odnosa do koga, navadno z besedami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehljáti se |
knjiž. z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehljív |
ki izraža zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehováti |
navadno z besedami izražati zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmejáti se |
z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmodíti |
1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmradíti |
povzročiti, da se kje razširi, začne obstajati smrad:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmrájati |
povzročati, da se kje razširja, obstaja smrad:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmŕkati |
večkrat glasno potegniti sluz, zrak v nos:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasnubíti |
1. predlagati ženski poroko s seboj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasodíti |
redko presoditi, pomisliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasolzíti se |
postati solzen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasovražíti |
začutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno združen z željo škodovati mu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaspán |
1. ki čuti potrebo po spanju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaspánost |
stanje, pri katerem se čuti potreba po spanju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaspáti |
1. priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaspávati |
knjiž. prihajati v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaspéti |
-spèm; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zasrbéti |
nav. 3. os. 1. povzročiti neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasrebríti se |
ekspr. srebrno se odraziti, pokazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasrepéti |
knjiž. srepo pogledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasršáti |
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasršéti |
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastarálen |
jur., v zvezi zastaralni rok rok, po katerem kaka pravica zastara:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastárati |
1. jur. po preteku z zakonom določenega časa izgubiti možnost uveljavljanja, prenehati obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastaréti |
postati tak, da ni več v skladu; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastarévati |
postajati tak, da ni več v skladu; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastáti |
nar. postati, ustaviti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastáviti |
1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavljálnica |
nekdaj ustanova, ki za zastavljene predmete posoja denar:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastávljati |
1. s postavitvijo, namestitvijo česa delati kaj neprehodno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavljávec |
kdor kaj zastavlja, postavlja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasteklenéti |
knjiž. postati tog, negiben:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastekljeválec |
kdor se poklicno ukvarja z zastekljevanjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastírati |
1. s svojo prisotnostjo na določenem mestu povzročati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastírka |
agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi; steljivo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastòp |
zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji skupina ljudi, ki na podlagi samouprave vodi določeno skupnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastopíti |
nižje pog. razumeti, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zastopíti |
knjiž., z dajalnikom, navadno v zvezi zastopiti pot zastaviti, zapreti komu pot tako, da se stopi predenj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zastópstvo |
1. dejavnost opravljanja pravnih poslov za druge:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastraševáti |
z namernim vzbujanjem strahu delati, povzročati, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrašíti |
z vzbuditvijo strahu narediti, povzročiti, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
55.201 55.301 55.401 55.501 55.601 55.701 55.801 55.901 56.001 56.101 
