|
vrtínčar |
nav. mn., zool. majhni nevretenčarji s podolgovatim, sploščenim telesom, pokritim z migetalkami, Turbellaria; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtínčiti |
1. povzročati, da se kaj premika v spiralastih zavojih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtnárstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vrtnine, okrasnih rastlin:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vŕtnik |
zool. manjša ptica selivka z žvepleno rumenim trebuhom, Hippolais icterina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtoglàv |
1. ki ima po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja občutek, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtoglávica |
občutek koga po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtogláviti |
knjiž. 1. povzročati, da je kdo vrtoglav:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtorép |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vrtorépka |
nar. ptica pevka z dolgim črnim in ob straneh belim repom, s katerim potresava; bela pastirica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕv |
izdelek iz spletenih ali sesukanih rastlinskih vlaken, žic za povezovanje, privezovanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕvast |
1. podoben vrvi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrveníca |
strojn. kolo na gredi, po katerem teče vrv; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕvičast |
1. podoben vrvici:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vrvívka |
vsak od navadno sedmih nizkih spevov, ki jih pojejo za tako petje gojeni kanarčki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕvnica |
vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi; sansevierija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrvohódec |
akrobat, ki hodi po vrvi, napeti visoko nad tlemi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrzél |
1. prazen prostor, nastal zaradi manjkanja najmanj enega člena kake celote, sestavljene iz zaporedno sledečih si členov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕženost |
filoz., po eksistencialistični filozofiji dejstvo, da človek biva brez vnaprejšnje določenosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsák |
I. v pridevniški rabi 1. izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdán |
ekspr. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdánji |
1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdánjik |
ekspr. 1. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsákdo |
izraža vsakega posameznika iz skupine oseb:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsákič |
izraža, da se dejanje ponovi v vsakem {nadaljnjem} primeru, ob vsaki priložnosti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakočásen |
knjiž. ki se pojavi, poteka ob vsakem času:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakodnéven |
ki se ponavlja, poteka vsak dan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsákokrat |
izraža, da se dejanje ponovi v vsakem {nadaljnjem} primeru, ob vsaki priložnosti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakoléten |
ki se pojavi, poteka vsako leto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakomésečen |
ki se pojavi, poteka vsak mesec:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakonôčen |
knjiž. ki se pojavi, poteka vsako noč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakotédenski |
ki se pojavi, poteka vsak teden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakovečéren |
knjiž. ki se pojavi, poteka vsak večer:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsákršen |
izraža poljubnost kakovosti, lastnosti, značilnosti osebe ali stvari:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsè |
1. s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsebína |
1. kar napolnjuje notranjost česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsebovánje |
mat. odnos med množicama, pri katerem je ena množica podmnožica druge; inkluzija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsečéz |
knjiž. čezinčez, povsod:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèčlôvek |
knjiž. kdor združuje v sebi vse pozitivne lastnosti človeka:; m ed. in dv., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèêno |
1. v povedni rabi izraža, da kaj koga ne vznemirja, ne prizadeva:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèevrópski |
nanašajoč se na vse Evropejce ali vso Evropo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèkakor |
1. izraža popolno prepričanost o čem:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèkrížem |
1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèlej |
1. izraža pojavitev, ponovitev ob vsakem primeru, vsaki priložnosti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsènaokóli |
povsod okoli:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsènaokróg |
povsod okrog:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsènavzkríž |
1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh; vsekrižem:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsènavzkrížen |
1. ki poteka neurejeno v večkrat križajočih se smereh:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsènavzóčnost |
knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsènémštvo |
v 19. stoletju gibanje za politično združitev vseh Nemcev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèodrešujóč |
knjiž. 1. ki dela, povzroča, da postane kdo deležen popolnega notranjega miru, sprostitve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vsèokóli |
povsod okoli:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèokróg |
povsod okrog:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèpričujóč |
knjiž. ki je, se nahaja povsod:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vsèpričujóčnost |
knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèprisôten |
knjiž. ki je, se nahaja povsod:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèprisôtnost |
knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèrazumevajóč |
ki izraža, kaže naklonjen, pozitiven odnos do vsakršnega mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vseród |
nar. zahodno povsod:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vseskózen |
knjiž., redko popoln, neomejen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèslovánstvo |
ideja o kulturni vzajemnosti in politični združitvi vseh Slovanov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèslovánščina |
po zamisli panslavistov skupni jezik vseh Slovanov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèvprék |
1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèzavérodómcesárjevstvo |
ekspr. miselnost konservativne smeri v slovenski politiki v 19. stoletju, ki se je izražala v geslu vse za vero, dom, cesarja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèzdružujóč |
knjiž. ki vse združuje, povezuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vsèzmóžen |
knjiž. zelo sposoben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsíliti |
doseči pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsiljeváti |
prizadevati si doseči, dosegati pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsiljív |
1. ki si prizadeva doseči pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vstája |
upor velikega števila ljudi proti obstoječi oblasti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vstájati |
1. spravljati se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vstánek |
zastar. upor, vstaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vstáš |
zastar. upornik, vstajnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vstáti |
1. spraviti se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vstáva |
med. položaj plodu pred porodom in med njim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vstrán |
1. izraža mesto, položaj desno ali levo glede na osebek:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vš |
beži, pojdi:; medm., klic manjši živali, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
všc |
1. klic manjši živali, navadno mački beži, pojdi:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
všéč |
star., v prislovni rabi, v zvezi po všeči izraža, da kaj ustreza okusu, željam, zahtevam koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
všéč |
v povedni rabi, z dajalnikom izraža, da kaj ustreza okusu, željam, zahtevam koga:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
všéčnost |
knjiž. 1. privlačnost, lepota:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vštéti |
upoštevati pri ugotavljanju števila česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vštévati |
upoštevati pri ugotavljanju števila česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vštríc |
izraža položaj na desni ali levi v neposredni bližini:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vštric |
z rodilnikom za izražanje položaja na desni ali levi v neposredni bližini:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vštrícen |
knjiž. ki je, poteka vštric:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vtìč |
priprava, ki se vtakne v vtičnico za povezavo porabnika z električnim omrežjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vtíčnica |
priprava, v katero se vtakne vtič za povezavo porabnika z električnim omrežjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vtip |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vtís |
1. podoba predmeta, ki nastane z njegovim vtisnjenjem v kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vulgarizátor |
knjiž. kdor obravnava, prikazuje kaj preveč aktualno poenostavljeno, preprosto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vulgarízem |
1. knjiž. preveč aktualno poenostavljeno, preprosto obravnavanje, prikazovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vúlgo |
knjiž., navadno pri hišnih imenih po domače:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vulkán |
1. kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lava, ognjenik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vulkanít |
petr. kamnina, nastala iz lave na zemeljski površini; predornina; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vulkanízem |
pojavi, ki so v zvezi s prodiranjem magme iz zemeljske notranjosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vúlva |
anat. zunanje žensko spolovilo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vzajémen |
1. povezan s čim enakim, ustreznim kot povračilom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzajémnost |
1. povezanost s čim enakim, ustreznim kot povračilom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzbesnéti |
postati besen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzboklína |
kar je na ravni površini navzgor, navzven ukrivljeno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
54.569 54.669 54.769 54.869 54.969 55.069 55.169 55.269 55.369 55.469 
