besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: po   zadetki: 55.001-55.100



vréčarica  zool., v zvezah: kune vrečarice kuni podobni avstralski sesalci z navadno lisastim kožuhom, katerih samice imajo trebušno vrečo, Dasyurinae; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vréčast  podoben vreči:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vréči  1. s silo, navadno ročno, povzročiti, da preide kaj po zraku na drugo mesto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrednôtiti  določati, ugotavljati vrednost, pomen, kakovost česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrélec  1. tekočina, zlasti voda, ki vre, priteka iz zemlje na površje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vreménar  kdor napoveduje vreme:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vremenják  po ljudskem verovanju dan, po vremenu katerega se da sklepati na vreme v prihodnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vremenokàz  knjiž. kar kaže, napoveduje vreme:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vremenotvóren  meteor. nanašajoč se na nastajanje vremenskih pojavov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vresíšče  z vreso ali reso porasel svet:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrésnat  porasel z vreso ali reso:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrésnica  vrtn. prst s sveta, poraslega z vreso ali reso; vresovka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrésovka  vrtn. prst s sveta, poraslega z vreso ali reso:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vretênast  podoben vretenu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vretênčast  1. podoben vretencu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vretênec  zool., v zvezah: mali vretenec majhna sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom; upiravec; veliki vretenec manjša sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom; čep; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrética  zool. podlasici podobna žival z belo ali rumeno dlako, Mustela putorius furo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrh  z rodilnikom 1. za izražanje mesta, položaja na vrhu česa:; predl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vŕhati  knjiž. polniti bolj kot do vrha, roba:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrhhléven  etn. postavljen, zgrajen vrh hleva:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrhkléten  etn. postavljen, zgrajen vrh kleti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕhnjica  anat. plast celic na površini kože ali sluznice:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrhóven  1. ki je v razvrstitvi glede na oblast, pooblastila na najvišjem mestu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrhóvnost  knjiž. 1. politična neodvisnost, samostojnost; suverenost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕhu  zastar. povrhu:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕhu  z rodilnikom 1. star. za izražanje mesta, položaja na vrhu česa; vrh:; predl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrhúnski  1. za katerega je potrebna največja izurjenost, znanje na določenem področju:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vriezéja  vrtn. lončna rastlina z zelenimi ali pisanimi listi v rozeti in barvitimi listi po cvetnem steblu, Vriesea:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vríj  aer. strmo spuščanje letala po krivulji vijačnice z navpično osjo, pri čemer je vzdolžna os letala skoraj navpična:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vríniti  1. s silo, potiskanjem spraviti kaj v kak ozek prostor:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrísati  1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti kaj v kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrísk  1. visok, močen, zlasti u-ju podoben glas, izražajoč veselje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrískati  1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrisováti  1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati kaj v kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrívati  1. s silo, potiskanjem spravljati kaj v kak ozek prostor:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrívek  del besedila, dela, ki prekinja strnjen potek dogajanja, misli v delu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕl  1. knjiž. ki ima moralno, značajsko pozitivne lastnosti; pošten, vreden spoštovanja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrlína  moralno, značajsko pozitivna lastnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕlost  knjiž. dobre, pozitivne lastnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrníca  nar. {posušena} trava prve košnje; seno:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vróčati  adm., ptt v predpisani obliki izročati pisemsko pošiljko, listino naslovniku:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vročeválec  adm., ptt kdor v predpisani obliki izroča pisemsko pošiljko, listino naslovniku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vročevòd  naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje vroče vode:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vročíca  1. stanje pri visoki vročini, za katero so značilni občutek vročine, potenje in včasih duševne motnje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vročílnica  adm., ptt obrazec, potrdilo o vročitvi, na katerem naslovnik potrdi sprejem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vročína  1. visoka temperatura v ozračju, prostoru, ki jo povzroča sonce ali kak drug vir toplote:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vročíti  1. adm., ptt v predpisani obliki izročiti pisemsko pošiljko, listino naslovniku:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕsk  1. posnema glas pri hitro potekajočem pretrgu:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕsta  1. kar tvori več oseb, stvari, razvrščenih druga poleg druge ali druga za drugo v eni smeri:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vŕsten  zastar., navadno v povedni rabi enak, enakovreden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrstíca  1. grafična enota iz znakov, razvrščenih drug poleg drugega v eni smeri:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrstíti  1. knjiž. postavljati v vrsto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrstnàt  vrtn. ki ima povečano število cvetnih listov v cvetu ali cvetov v socvetju; polnocveten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕstoma  knjiž. povrsti:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrstomér  tisk. priprava za uravnavanje dolžine in spiranje ročno postavljenih vrstic; vrstičnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕša  iz vrbovih vej ali žice pletena košu podobna priprava za lovljenje rib, rakov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vršáti  1. dajati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vršênje  publ. izpolnjevanje, opravljanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vršéti  dajati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vršítelj  knjiž. kdor kaj izpolnjuje, izvaja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vršíti  1. publ. delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolnjevati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vršíti  ločevati zrna od latov, klasov s stopanjem po njih:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrtáča  podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vrtáčast  1. podoben vrtači:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕtanek  etn. okrogla pšenična pogača, spletena iz treh kit testa, z luknjo v sredini; vrtanik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕtanik  etn. okrogla pšenična pogača, spletena iz treh kit testa, z luknjo v sredini:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕtec  etn., navadno v zvezi romarski vrtec romarski ljudski ples, pri katerem se sprevod parov pomika v kačastih in polžastih zavojih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrteníca  etn. obrat za 360˚ pri plesu parov ali posameznikov; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrtínčar  nav. mn., zool. majhni nevretenčarji s podolgovatim, sploščenim telesom, pokritim z migetalkami, Turbellaria; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrtínčiti  1. povzročati, da se kaj premika v spiralastih zavojih:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrtnárstvo  gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vrtnine, okrasnih rastlin:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vŕtnik  zool. manjša ptica selivka z žvepleno rumenim trebuhom, Hippolais icterina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrtoglàv  1. ki ima po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja občutek, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrtoglávica  občutek koga po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrtogláviti  knjiž. 1. povzročati, da je kdo vrtoglav:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrtorép  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
vrtorépka  nar. ptica pevka z dolgim črnim in ob straneh belim repom, s katerim potresava; bela pastirica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕv  izdelek iz spletenih ali sesukanih rastlinskih vlaken, žic za povezovanje, privezovanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕvast  1. podoben vrvi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrveníca  strojn. kolo na gredi, po katerem teče vrv; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕvičast  1. podoben vrvici:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
vrvívka  vsak od navadno sedmih nizkih spevov, ki jih pojejo za tako petje gojeni kanarčki:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕvnica  vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi; sansevierija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrvohódec  akrobat, ki hodi po vrvi, napeti visoko nad tlemi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrzél  1. prazen prostor, nastal zaradi manjkanja najmanj enega člena kake celote, sestavljene iz zaporedno sledečih si členov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕženost  filoz., po eksistencialistični filozofiji dejstvo, da človek biva brez vnaprejšnje določenosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsák  I. v pridevniški rabi 1. izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja:; zaim., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsakdán  ekspr. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsakdánji  1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsakdánjik  ekspr. 1. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsákdo  izraža vsakega posameznika iz skupine oseb:; zaim., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsákič  izraža, da se dejanje ponovi v vsakem {nadaljnjem} primeru, ob vsaki priložnosti:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsakočásen  knjiž. ki se pojavi, poteka ob vsakem času:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsakodnéven  ki se ponavlja, poteka vsak dan:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsákokrat  izraža, da se dejanje ponovi v vsakem {nadaljnjem} primeru, ob vsaki priložnosti:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsakoléten  ki se pojavi, poteka vsako leto:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsakomésečen  ki se pojavi, poteka vsak mesec:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsakonôčen  knjiž. ki se pojavi, poteka vsako noč:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsakotédenski  ki se pojavi, poteka vsak teden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsakovečéren  knjiž. ki se pojavi, poteka vsak večer:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   54.501 54.601 54.701 54.801 54.901 55.001 55.101 55.201 55.301 55.401  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA