besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: po   zadetki: 54.501-54.600



vájenka  do 1970 učenka, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vakánca  knjiž. stanje po smrti navadno visokega cerkvenega predstojnika in pred nastopom novega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vakánce  star. počitnice:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vakuóla  biol. s celičnim sokom napolnjen del rastlinske celice za odlaganje rezervne hrane, odpadnih snovi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
valénca  1. kem. število, ki pove, s koliko atomi vodika ali enakovredne količine drugega elementa se lahko veže atom kakega elementa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valéta  poslovilna družabna prireditev ob zaključku zlasti srednje šole:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valíti  1. premikati predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váljati  1. s premikanjem valja, valjarja po podlagi delati kaj; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valkíra  nav. mn., v germanski mitologiji vsaka od devic, ki vodijo padle junake v posmrtno bivališče in jim tam strežejo pri gostijah z bogovi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valobrán  zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valovíti  1. delati, povzročati valove na čem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valovítka  grad. večja salonitna plošča s petimi ali osmimi valovi za pokrivanje ostrešja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
válpet  v fevdalizmu najvišji hlapec na zemljiškem gospostvu, ki nadzoruje tlačane:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
válter  polavtomatska pištola nemškega tipa:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
vámp  knjiž. spolno zelo privlačna, za moške pogubna ženska, zlasti kot filmski lik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vampír  1. po ljudskem verovanju mrtvec, ki vstaja ponoči iz groba in sesa ljudem kri:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vampírstvo  1. po ljudskem verovanju dejstvo, da je kdo vampir:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vandál  slabš. kdor brez pravega razloga, namena poškoduje, uniči kaj koristnega, lepega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vandalízem  slabš. poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vandálstvo  slabš. poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vándranje  nižje pog. popotovanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vándrati  nižje pog. popotovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vándrovec  nižje pog. 1. popotnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vándrovski  nižje pog. 1. ki {rad} popotuje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vanílja  tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi ali njeni posušeni plodovi, ki se uporabljajo kot dišava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vaníljevec  tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi, katere posušeni plodovi se uporabljajo kot dišava:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varán  nav. mn., zool. kuščarji z dolgo glavo in vratom, z navadno dolgim debelim repom in globoko preklanim jezikom, Varanidae; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varánt  jur. del listine, s katerim se potrdi zastavitev uskladiščenega blaga; zastavnica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várčen  ki si prizadeva porabiti čim manj; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varčeváti  prizadevati si porabiti čim manj; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várek  teh. del vara, narejen z enim premikom izvora varilne vročine po površini kovine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varekína  raztopina natrijevega hipoklorita za odstranjevanje madežev, pranje, beljenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váren  1. navadno v povedni rabi ki je v takem stanju, položaju, da mu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
variácija  1. oblika, nastala kot posledica variiranja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
variánca  mat. povprečna vrednost kvadratov odklonov spremenljivk od aritmetične sredine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
variánta  vsaka od nebistveno različnih oblik kakega pojava ali stvari, zlasti umetniškega dela; različica, inačica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
variírati  knjiž. 1. biti, pojavljati se v različnih, drugačnih oblikah, ne spreminjajoč pri tem svoje narave, svojega bistva; spreminjati se, biti različen:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várnica  zastar. varnostna zaponka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várnostnik  kdor poklicno skrbi; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várpa  zlasti v švedskem okolju portna} igra, pri kateri se mečejo zaobljeni kamni ali tem podobni izdelki iz kovine h klinu v oddaljenosti 20 m:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varšavjánka  1. družabni ples v tričetrtinskem taktu, po izvoru iz Poljske:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várščina  jur. 1. premičnine ali nepremičnine, ki se dajo za zagotovitev izpolnitve določenih obveznosti, dolžnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váruška  ženska, ki se poklicno ukvarja z varovanjem otrok:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váržet  nižje pog. žep:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vasilip  m, vir: N; povezave: nova beseda
vasováti  v kmečkem okolju biti ponoči na obisku pri dekletu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vatelín  tekst. redka, kosmatena pletenina iz bombažnih in volnenih niti za vmesno podlogo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vatikanológ  knjiž. poznavalec vatikanske politike, miselnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vatírati  podložiti z vato, vatelinom:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vavčer  tur. dokument o vnaprejšnjem plačilu določenih storitev, ki ga izda turistična agencija uporabniku:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
váza  navadno globlja posoda za rezano cvetje ali za okras:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vazál  1. zgod. kdor ima fevd v užitku in je podrejen fevdnemu gospodu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vazálstvo  1. zgod. odnos med vazalom in fevdnim gospodom:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vážen  1. pomemben, tehten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vážič  žarg. bahač, postavljač:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vážiti se  žarg. bahati se, postavljati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
važnjákovič  žarg. bahač, postavljač:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vážnost  pomembnost, tehtnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbádati  1. pri šivanju potiskati kaj koničastega z vdeto nitjo v kaj trdnega, da pride skozi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbodlína  med. rana, poškodba, povzročena s koničastim predmetom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vboklína  prostor, nastal z ukrivljenjem površine navzdol, navznoter:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbôsti  1. pri šivanju potisniti kaj koničastega z vdeto nitjo v kaj trdnega, da pride skozi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vcepíti  1. vnesti v telo povzročitelje bolezni ali cepivo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vcépljati  1. vnašati v telo povzročitelje bolezni ali cepivo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včásih  1. izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včlániti  narediti, da kdo postane član kake organizacije:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včlanjeváti  delati, da kdo postane član kake organizacije:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včléniti  narediti, da kaj postane člen, sestavni del kake celote:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včlenjeváti  delati, da kaj postane člen, sestavni del kake celote:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včŕtati  1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti kaj v kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdílj  1. nar. prekmursko vzdolž, po vsej dolžini:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdíljen  nar. vzhodno vzdolž, po vsej dolžini:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdólbenka  um. grafična tehnika, pri kateri se lik upodablja z dolbenjem, poglabljanjem osnovne ploskve:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdolbínast  poln vdolbin:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdóva  žena, katere mož je umrl in se ponovno ne poroči:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdôvec  mož, čigar žena je umrla in se ponovno ne poroči:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vecé  pog., kratica stranišče:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véča  zgod. 1. zbor članov ali predstavnikov rodovne, vaške skupnosti, ki odloča o skupnih zadevah, sporih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
večálen  lingv. ki izraža povečanje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
večálo  star. povečevalno steklo, lupa:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
večálo  lov., v zvezi zajčje večalo piščalka, ki posnema glas zajca v stiski, za vabljenje živali, zlasti lisice; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véčanje  glagolnik od večati, povečevati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véčati  zgod. zborovati kot član veče in odločati o skupnih zadevah, sporih:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véče  zgod. zbor članov ali predstavnikov rodovne, vaške skupnosti, ki odloča o skupnih zadevah, sporih; veča:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
večérka  nar. vzhodno del popoldneva, ki je bližje večeru kot poldnevu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
večérničar  pisatelj večerniških povesti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
večérniški  nanašajoč se na pripovedna dela, napisana v preprostem slogu, navadno s poučno vsebino:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčglásen  muz. komponiran za več glasov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véčidel  1. večinoma, povečini:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčizménski  ki poteka v več izmenah:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčkrat  izraža več ponovitev:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčlétnica  bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj več vegetacijskih dob in le enkrat cveti in semeni; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčmilijónkrat  izraža več milijonov ponovitev:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčstókrat  izraža več sto ponovitev:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčstránkarski  ki ima več političnih strank:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčvalénten  kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih nadomesti v spojini:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčvréden  1. ki ima večje telesne ali umske sposobnosti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčzbórje  muz. kompozicijska tehnika, pri kateri je zbor razdeljen na dva ali več manjših zborov; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véda  1. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
véden  zastar. 1. navadno v povedni rabi, z rodilnikom ki ve {za} kaj:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   54.001 54.101 54.201 54.301 54.401 54.501 54.601 54.701 54.801 54.901  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA