besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: po   zadetki: 54.369-54.468



usíhati  1. postajati suh, brez vode:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usíniti  knjiž. posijati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uskladíti  narediti, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
usklájati  delati, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usklajeváti  delati, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uskočíti  knjiž. pobegniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uskočíti se  postati manjši po obsegu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uskòk  1. zgod. begunec izpod turške okupacije v Bosni in Hercegovini, ki s svobodnega ozemlja napada zlasti turške enote:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uslúžbiti se  knjiž. zaposliti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uslúžen  ki je pripravljen kaj narediti za koga, mu pomagati:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usmájati  nar. tolminsko potikati se, potepati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usmerjeválnik  ptt naprava za razvrščanje poštnih pošiljk po poštnih centrih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
usmradíti  povzročiti, da je kje razširjen smrad:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usmrájati  povzročati, da je kje razširjen smrad:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usmrčeváti  povzročati smrt, navadno človeka:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usmrtíti  povzročiti smrt, navadno človeka:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usnjáča  zool. velika morska želva z oklepom iz majhnih ploščic, ki so prekrite z usnjato kožo, Dermochelys coriacea; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usnjár  1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in prodajanjem usnja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usnjárna  podjetje za izdelavo usnja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usnjàt  1. podoben usnju:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usóda  1. kar po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usóden  ekspr. ki ima velik, odločilen pomen za nadaljnji potek česa:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uspávati  1. delovati, vplivati na koga tako, da postane zaspan:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ústa  1. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane in za govorjenje:; s mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ustárati se  zastar. postarati se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustáviti  1. narediti, povzročiti, da se kaj preneha gibati, premikati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustávljati  1. delati, povzročati, da se kaj preneha gibati, premikati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustoličeváti  1. podeljevati, priznavati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustolíčiti  1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustòp  knjiž. drža, položaj {telesa}, zlasti pri stanju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustópati se  postavljati se z nekoliko razkoračenimi nogami, da ima telo večjo stabilnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustopíti se  postaviti se z nekoliko razkoračenimi nogami, da ima telo večjo stabilnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustréči  z dajalnikom izpolniti komu željo, zahtevo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustrelíti  1. s sprožitvijo orožja povzročiti, da izstrelek zleti iz njega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustrézati  1. imeti zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustrézen  1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustréznica  lingv. izraz z enakim pomenom v drugem jeziku:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustréznik  1. knjiž. kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustríči  1. pri striženju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustŕmiti se  knjiž. postati {bolj} strm:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustrómiti se  star. 1. postati {bolj} strm:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uščíp  stisk manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov, s katerim se povzroča bolečina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uščípniti  1. s stiskom manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov povzročiti bolečino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ušésast  podoben ušesu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ušibíti se  upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ušíniti  star. upogniti, ukriviti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ušívost  pojavljanje, obstajanje uši:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ušpíčiti  pog., ekspr. narediti kaj neprimernega, nedovoljenega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utaboríti se  1. postaviti si šotor za bivanje, življenje v njem:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utápljati  1. delati, da pride kaj pod {vodno} gladino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utečênost  stanje, ko se {nanovo uvedena} dejavnost na kakem področju, mestu opravlja redno, brez zastojev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utegníti  z nedoločnikom 1. imeti možnost narediti kaj glede na razpoložljivi čas:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utenzílija  nav. mn., teh. orodje, pomožne priprave v tekstilni proizvodnji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úterus  anat. spolni organ, v katerem se razvija oplojeno jajčece do poroda; maternica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utíhel  knjiž. ki je postal tih, tišji:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utilitárec  knjiž. kdor v človekovem delovanju {pretirano} poudarja praktično uporabnost, koristnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utilitáren  1. ki v človekovem delovanju {pretirano} poudarja praktično uporabnost, koristnost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utilitarízem  1. filoz. filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja, moralnega vrednotenja korist:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utíliti  gospodinjski delovni prostor:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
utíšati  1. narediti, da postane kaj tiho, tišje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utiševáti  delati, da postane kaj tiho, tišje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utolažíti  potolažiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utolažljív  ki se da utolažiti, potolažiti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utóliti  zastar. potolažiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utoníti  1. nehote priti pod {vodno} gladino in se zadušiti zaradi vdora vode v pljuča:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utopíti  1. usmrtiti s potopitvijo pod {vodno} gladino, da v pljuča vdre voda:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utopízem  1. miselnost, nazor, ki ne upošteva dejstev, uresničljivih možnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrakvíst  1. pripadnik zmerne smeri husitstva, katere pripadniki zahtevajo obhajilo pod obema podobama:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrakvízem  1. zmerna smer husitstva, katere pripadniki zahtevajo obhajilo pod obema podobama:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utŕgati  1. s sunkovitim potegom spraviti z drevesa, rastline:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrpéti  1. oddati, izgubiti kaj od svojega brez večjih negativnih posledic:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrudíti  1. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrújati  1. povzročati pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvájati  1. seznanjati koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úvala  geogr. podolgovat zaprt svet, navadno manjši od kraškega polja, z neravnim, navadno vrtačastim dnom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvážati  kupovati blago v drugi državi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvaževánje  zastar. 1. upoštevanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvaževáti  zastar. 1. upoštevati kaj, ozirati se na kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvedríti se  star. 1. postati veder, dobro razpoložen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvél  1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uveljáviti  1. narediti, da postane kaj veljavno, upoštevano:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uveljávljati  1. delati, da postane kaj veljavno, upoštevano:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvenéti  postati {u}vel:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvéniti  postati {u}vel:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvêsti  1. seznaniti koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvídeti  knjiž. jasno spoznati, dojeti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvidévati  knjiž. jasno spoznavati, dojemati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvidéven  1. ki dojema, razume razloge, potrebe, želje koga drugega in jih pri svojem ravnanju upošteva:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvidévnost  1. sposobnost koga, da kaj jasno spozna, dojame:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvíjati  1. z vitjem delati uporabno za ovijanje, vezanje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvíti  1. z vitjem narediti uporabno za ovijanje, vezanje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvléčen  mont., v zvezi uvlečni zračni tok zračni tok za zračenje pod pritiskom; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvódnik  članek o dnevno pomembni temi, ki izraža stališče uredništva in se objavi na začetku časopisa, revije, navadno tiskarsko poudarjen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvòz  1. kupovanje blaga v drugi državi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvremeníti se  nav. 3. os., nar. zahodno spremeniti se iz slabega, nestalnega vremena v lepo, ustaljeno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úvula  anat. jezičasti podaljšek mehkega neba; jeziček:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzánca  nav. mn. 1. jur. ustaljen običaj, navada v poslovanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzavéstiti  knjiž. 1. narediti, povzročiti, da postane kaj sestavina zavesti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzavéščati  knjiž. delati, povzročati, da postane kaj sestavina zavesti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uznojíti  povzročiti, da postane kdo znojen, poten:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   53.869 53.969 54.069 54.169 54.269 54.369 54.469 54.569 54.669 54.769  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA