besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: po   zadetki: 54.301-54.400



uobičájiti  knjiž. narediti, da kaj postane običaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úpanje  1. duševno stanje, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upáriti  z dovajanjem toplote pri vrelišču povzročiti, da snov preide iz tekočega stanja v plinasto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upárjati  z dovajanjem toplote pri vrelišču povzročati, da snov prehaja iz tekočega stanja v plinasto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úpati  1. biti v duševnem stanju, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upéhati  s priganjanjem k teku, hitri hoji povzročiti pri kom težko dihanje, občutek utrujenosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upénjati se  nar. opravljati kako delo z veliko truda, napora; napenjati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upijániti  1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upijánjati  1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upírati  1. postavljati kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upirávec  zool. majhna sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom, Aspro streber:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uplahnéti  postati po obsegu manjši:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uplahníti  1. postati po obsegu manjši:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upláti se  uljem se; dov., vir: B; povezave: najdi.si.
úpnik  komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uprásniti  1. s potegom po čem prižgati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upráti  s pranjem, pri pranju poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upravljálnik  elektr. enota za krmiljenje in usmerjanje delovanja računalnika pri procesiranju, pomnjenju in prenašanju podatkov; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upréti  1. postaviti kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uprizárjati  1. poustvarjati dramsko besedilo z gledališkimi sredstvi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uprizorítev  1. poustvaritev dramskega besedila z gledališkimi sredstvi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uprizoríti  1. poustvariti dramsko besedilo z gledališkimi sredstvi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urá  izraža spodbudo pri napadu, navdušenje nad uspehom; hura:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
uràd  1. organ državne oblasti za urejanje določenih zadev, opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urádnica  1. v javni, državni službi zaposlena ženska, ki opravlja uradne, zlasti pisarniške posle:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urádnik  kdor je zaposlen v javni, državni službi in opravlja uradne, zlasti pisarniške posle:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urájmati  nižje pog. slučajno kje dobiti, najti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urár  kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem, izdelovanjem ur:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
urásti  z rastjo postati za mere česa prevelik:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uráščati  z rastjo postajati za mere česa prevelik:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urbanizírati  urb. delati, povzročati, da postaja kaj mestno, mestno urejeno:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urbár  zgod. knjiga s seznamom dohodkov zemljiškega gospoda od podložnikov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urbarizírati  zgod., v fevdalizmu pridobivati neuporabna tla za poljedelsko obdelovanje:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urbárščina  zgod. z urbarjem določena dajatev zemljiškemu gospodu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úrbi et órbi  knjiž. povsod:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urêči  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urédba  1. splošni pravni akt, ki ga izda najvišja izvršna oblast na podlagi ustave ali zakona:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uredník  kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
urejeválnik  elektr. računalniški program za postavljanje, oblikovanje in popravljanje datotek pred njihovo dokončno uporabo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urékati  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročati, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úren  ki zaradi gibčnosti, spretnosti lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uresničeváti  1. delati, da kaj, kar obstaja v mislih, postaja resničnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uresníčiti  1. narediti, da kaj, kar obstaja v mislih, postane resničnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uretán  kem. sečnini sorodna spojina, ki se uporablja v farmaciji, kemični industriji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urézati  1. pri rezanju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ureznína  med. rana, poškodba, povzročena z ostrim predmetom, rezilom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urgénca  adm. opomin, ponovna zahteva, da kdo izpolni obveznost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urgírati  1. adm. opomniti koga, ponovno zahtevati od koga, da izpolni obveznost:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úriti  z vajo, ponavljanjem usposabljati koga za določeno delo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úrlavb  nižje pog. dopust, zlasti vojaški:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úrnik  1. po učnih urah vnaprej določen vrstni red učnih predmetov v delovnem dnevu, tednu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
uročênost  po ljudskem verovanju stanje uročenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uročíti  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uročljív  po ljudskem verovanju 1. ki se da uročiti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uročník  po ljudskem verovanju kdor ima uročno moč:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úrogenitálen  anat. nanašajoč se na mokrila in spolovila:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uròk  po ljudskem verovanju 1. kar koga uroči, zlasti beseda, pogled:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urologíja  veda o mokrilih pri moških in ženskah in o spolovilih pri moških ter o njihovem zdravljenju; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uršulínka  članica reda, imenovanega po sv. Uršuli, ki se ukvarja zlasti s poučevanjem ženske mladine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urtikárija  med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo zelo srbeči, rdeče obrobljeni izpuščaji; koprivnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usàd  1. vdolbina, jama na strmem pobočju, kjer se odtrga zemlja in zdrsne navzdol:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usadína  knjiž., redko gmota zemlje, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol; usad:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usahníti  1. postati suh, brez vode:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usánjati  knjiž. 1. narediti, povzročiti, da kdo začne sanjati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usedálen  teh. ki se uporablja za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usedálnik  teh. velika posoda ali priprava za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usekanína  med. rana, povzročena z udarcem z ostrim predmetom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usékati  1. pri sekanju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usíhati  1. postajati suh, brez vode:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usíniti  knjiž. posijati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uskladíti  narediti, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
usklájati  delati, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usklajeváti  delati, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uskočíti  knjiž. pobegniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uskočíti se  postati manjši po obsegu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uskòk  1. zgod. begunec izpod turške okupacije v Bosni in Hercegovini, ki s svobodnega ozemlja napada zlasti turške enote:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uslúžbiti se  knjiž. zaposliti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uslúžen  ki je pripravljen kaj narediti za koga, mu pomagati:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usmájati  nar. tolminsko potikati se, potepati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usmerjeválnik  ptt naprava za razvrščanje poštnih pošiljk po poštnih centrih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
usmradíti  povzročiti, da je kje razširjen smrad:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usmrájati  povzročati, da je kje razširjen smrad:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usmrčeváti  povzročati smrt, navadno človeka:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usmrtíti  povzročiti smrt, navadno človeka:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usnjáča  zool. velika morska želva z oklepom iz majhnih ploščic, ki so prekrite z usnjato kožo, Dermochelys coriacea; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usnjár  1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in prodajanjem usnja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usnjárna  podjetje za izdelavo usnja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usnjàt  1. podoben usnju:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usóda  1. kar po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usóden  ekspr. ki ima velik, odločilen pomen za nadaljnji potek česa:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uspávati  1. delovati, vplivati na koga tako, da postane zaspan:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ústa  1. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane in za govorjenje:; s mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ustárati se  zastar. postarati se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustáviti  1. narediti, povzročiti, da se kaj preneha gibati, premikati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustávljati  1. delati, povzročati, da se kaj preneha gibati, premikati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustoličeváti  1. podeljevati, priznavati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustolíčiti  1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustòp  knjiž. drža, položaj {telesa}, zlasti pri stanju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustópati se  postavljati se z nekoliko razkoračenimi nogami, da ima telo večjo stabilnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustopíti se  postaviti se z nekoliko razkoračenimi nogami, da ima telo večjo stabilnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   53.801 53.901 54.001 54.101 54.201 54.301 54.401 54.501 54.601 54.701  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA