besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: po   zadetki: 54.269-54.368



umíkati  1. delati, da pride kaj z določenega mesta, položaja; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umiríti  1. narediti, povzročiti, da se kaj {skoraj} ne giblje, premika:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umírjati  1. delati, povzročati, da se kaj {skoraj} ne giblje, premika:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umiróviti  zastar. upokojiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umiválec  kdor se {poklicno} ukvarja z umivanjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umiválnik  večja plitva posoda za umivanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umoríti  1. povzročiti smrt človeka, zlasti namerno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umrlína  zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unanimízem  lit. francoska literarna smer v začetku 20. stoletja, ki prikazuje posamezne človeške usode, vpletene v družbeno in duševno življenje množice, kolektiva; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unášati se  ekspr. postajati manj intenziven, manj izrazit:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unciála  1. zgod. grška in latinska pisava z enako visokimi zaokroženimi vélikimi črkami, ki se je uporabljala od 4. do 8. stoletja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
underground  gibanje med mlajšo generacijo, zlasti na področju kulture, ki se kaže v odklanjanju ustaljenih estetskih vrednot:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
undína  mitol. ženski podobno bitje, ki živi v vodi in s svojo lepoto in petjem vabi, mami ribiče in mornarje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uničeváti  1. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uníčiti  1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unificíranje  knjiž. poenotenje, izenačenje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unificírati  knjiž. poenotiti, izenačiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unifikácija  knjiž. poenotenje, izenačenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unifórma  oblačilo, po blagu, kroju in barvi enotno za vse pripadnike določene vojske, člane določenega društva, delavce določenega poklica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
uniformízem  knjiž. težnja po enoličnosti, poenotenosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
únikum  knjiž. kar je nekaj posebnega, nenavadnega, izjemnega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
únimog  terensko vozilo, ki se uporablja v različne namene:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unionízem  težnja po zedinjenju, združitvi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úniséks  žarg. enak za oba spola:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unitarízem  težnja po uveljavljanju centralistične oblasti in omejevanju samostojnosti sestavnih delov države:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
univerbizácija  lingv. nastanek enobesednega poimenovanja iz večbesednega, poenobesedenje; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerzálen  1. ki se nanaša na celoto, splošnost, ne na posamezno, posebno:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerzálije  filoz. splošni pojmi:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerzalízem  1. filoz. nazor, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerzalizírati  knjiž. narediti, da postane kaj univerzalno, splošno:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerziáda  šport. mednarodne športne prireditve študentov, organizirane vsaki dve leti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
únra  kratica, od 1943 do 1949 Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uobičájiti  knjiž. narediti, da kaj postane običaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úpanje  1. duševno stanje, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upáriti  z dovajanjem toplote pri vrelišču povzročiti, da snov preide iz tekočega stanja v plinasto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upárjati  z dovajanjem toplote pri vrelišču povzročati, da snov prehaja iz tekočega stanja v plinasto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úpati  1. biti v duševnem stanju, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upéhati  s priganjanjem k teku, hitri hoji povzročiti pri kom težko dihanje, občutek utrujenosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upénjati se  nar. opravljati kako delo z veliko truda, napora; napenjati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upijániti  1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upijánjati  1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upírati  1. postavljati kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upirávec  zool. majhna sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom, Aspro streber:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uplahnéti  postati po obsegu manjši:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uplahníti  1. postati po obsegu manjši:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upláti se  uljem se; dov., vir: B; povezave: najdi.si.
úpnik  komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uprásniti  1. s potegom po čem prižgati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upráti  s pranjem, pri pranju poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upravljálnik  elektr. enota za krmiljenje in usmerjanje delovanja računalnika pri procesiranju, pomnjenju in prenašanju podatkov; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upréti  1. postaviti kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uprizárjati  1. poustvarjati dramsko besedilo z gledališkimi sredstvi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uprizorítev  1. poustvaritev dramskega besedila z gledališkimi sredstvi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uprizoríti  1. poustvariti dramsko besedilo z gledališkimi sredstvi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urá  izraža spodbudo pri napadu, navdušenje nad uspehom; hura:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
uràd  1. organ državne oblasti za urejanje določenih zadev, opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urádnica  1. v javni, državni službi zaposlena ženska, ki opravlja uradne, zlasti pisarniške posle:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urádnik  kdor je zaposlen v javni, državni službi in opravlja uradne, zlasti pisarniške posle:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urájmati  nižje pog. slučajno kje dobiti, najti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urár  kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem, izdelovanjem ur:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
urásti  z rastjo postati za mere česa prevelik:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uráščati  z rastjo postajati za mere česa prevelik:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urbanizírati  urb. delati, povzročati, da postaja kaj mestno, mestno urejeno:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urbár  zgod. knjiga s seznamom dohodkov zemljiškega gospoda od podložnikov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urbarizírati  zgod., v fevdalizmu pridobivati neuporabna tla za poljedelsko obdelovanje:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urbárščina  zgod. z urbarjem določena dajatev zemljiškemu gospodu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úrbi et órbi  knjiž. povsod:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urêči  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urédba  1. splošni pravni akt, ki ga izda najvišja izvršna oblast na podlagi ustave ali zakona:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uredník  kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
urejeválnik  elektr. računalniški program za postavljanje, oblikovanje in popravljanje datotek pred njihovo dokončno uporabo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urékati  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročati, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úren  ki zaradi gibčnosti, spretnosti lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uresničeváti  1. delati, da kaj, kar obstaja v mislih, postaja resničnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uresníčiti  1. narediti, da kaj, kar obstaja v mislih, postane resničnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uretán  kem. sečnini sorodna spojina, ki se uporablja v farmaciji, kemični industriji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urézati  1. pri rezanju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ureznína  med. rana, poškodba, povzročena z ostrim predmetom, rezilom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urgénca  adm. opomin, ponovna zahteva, da kdo izpolni obveznost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urgírati  1. adm. opomniti koga, ponovno zahtevati od koga, da izpolni obveznost:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úriti  z vajo, ponavljanjem usposabljati koga za določeno delo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úrlavb  nižje pog. dopust, zlasti vojaški:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úrnik  1. po učnih urah vnaprej določen vrstni red učnih predmetov v delovnem dnevu, tednu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
uročênost  po ljudskem verovanju stanje uročenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uročíti  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uročljív  po ljudskem verovanju 1. ki se da uročiti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uročník  po ljudskem verovanju kdor ima uročno moč:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úrogenitálen  anat. nanašajoč se na mokrila in spolovila:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uròk  po ljudskem verovanju 1. kar koga uroči, zlasti beseda, pogled:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urologíja  veda o mokrilih pri moških in ženskah in o spolovilih pri moških ter o njihovem zdravljenju; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uršulínka  članica reda, imenovanega po sv. Uršuli, ki se ukvarja zlasti s poučevanjem ženske mladine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urtikárija  med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo zelo srbeči, rdeče obrobljeni izpuščaji; koprivnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usàd  1. vdolbina, jama na strmem pobočju, kjer se odtrga zemlja in zdrsne navzdol:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usadína  knjiž., redko gmota zemlje, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol; usad:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usahníti  1. postati suh, brez vode:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usánjati  knjiž. 1. narediti, povzročiti, da kdo začne sanjati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usedálen  teh. ki se uporablja za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usedálnik  teh. velika posoda ali priprava za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usekanína  med. rana, povzročena z udarcem z ostrim predmetom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usékati  1. pri sekanju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   53.769 53.869 53.969 54.069 54.169 54.269 54.369 54.469 54.569 54.669  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA