besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: po   zadetki: 54.201-54.300



újma  knjiž. dogodek, pojav v naravi, ki povzroči veliko škodo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
újna  star. 1. materina sestra, teta {po materini strani}:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ujúžiti se  postati pod vplivom južnega vetra toplejši:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukalúpiti  ekspr. narediti, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukalúpljati  ekspr. delati, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukána  kar se naredi, povzroči z namenom, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne bi dosegel tega, kar namerava, hoče:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukániti  namerno narediti, povzročiti, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne doseže tega, kar namerava, hoče:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ukánjati  namerno delati, povzročati, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosega tega, kar namerava, hoče:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úkati  1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uklánjati  1. knjiž. upogibati, pripogibati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukléščiti  narediti, da pride kaj v položaj, ko se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more več premikati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukléti  po ljudskem verovanju s kletvijo povzročiti, da kaj izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uklétost  po ljudskem verovanju stanje ukletega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukloníti  1. knjiž. upogniti, pripogniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukončáti  zastar. pokončati, uničiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukòr  strog opomin zaradi negativnega ravnanja, vedenja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukoreníniti se  1. pognati korenine v zemljo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukorenínjati se  1. poganjati korenine v zemljo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukoríti  knjiž. strogo opomniti zaradi negativnega dejanja, vedenja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukosíti  pri košenju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukoslóvje  zastar. veda o poučevanju; didaktika:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukovít  zastar. poučen1:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukreníti  narediti kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukrèp  kar se naredi v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukrépati  delati kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukresáti  v zvezi z ogenj, iskra s tolčenjem, udarjanjem s čim ob kaj trdega povzročiti nastanek ognja, iskre:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uláčniti  povzročiti občutek potrebe po jedi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulákotiti  povzročiti občutek potrebe po jedi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ulán  nekdaj, zlasti v poljskem okolju vojak konjeniške enote v značilnem kratkem plašču in štirioglati kapi, oborožen navadno s kopjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulánec  nekdaj, zlasti v poljskem okolju vojak konjeniške enote v značilnem kratkem plašču in štirioglati kapi, oborožen navadno s kopjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulánka  nekdaj, zlasti v poljskem okolju kratek plašč, navadno modre barve, z dvema vrstama gumbov, značilen za ulane:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uléči se  1. namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulégati se  1. nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uleknína  geogr. navadno manjša vdolbina v zemeljskem površju s položnimi nagibi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulékniti se  ukriviti se, upogniti se navznoter v ledvenem delu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uleníti  star. poleniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uležáti se  z ležanjem, neuporabo doseči potrebno, ustrezno kakovost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úlica  1. načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili, znotraj kakega naselja, navadno s pločnikom ob straneh:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulíti  izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulívati  izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulívek  tisk. ulita plošča, narejena po matrici, navadno svinčena; stereotip; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úlna  anat. podlahtnica; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ultimát  1. zadnji, svarilni poziv za izpolnitev česa v določenem roku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
último  igr., pri taroku igra, pri kateri se mora napovedana karta izigrati v zadnjem vzetku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últracentrifúga  teh. centrifuga z zelo velikim številom vrtljajev, ki se uporablja za ločevanje koloidnih delcev in makromolekulskih snovi od tekočine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últradesníčarski  polit. nanašajoč se na skrajno konservativno, nazadnjaško stranko ali tako skupino v stranki:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últrafílter  teh. naprava za filtracijo, navadno pod zvišanim tlakom, ki se uporablja za ločevanje koloidnih delcev in makromolekulskih snovi od tekočine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últralévi  skrajno politično radikalen, napreden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últralevíčarski  polit. nanašajoč se na skrajno radikalno smer ali skupino v delavski, zlasti komunistični stranki:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ultramarín  1. navadno temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últramikroskóp  fiz. mikroskop, ki uporablja uklonjeno svetlobo:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ultramontanízem  od 15. do 19. stoletja smer v katolištvu, ki popolnoma priznava cerkvene dogme, papeževo oblast:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ultramontánstvo  od 15. do 19. stoletja popolno priznavanje cerkvenih dogem, papeževe oblasti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ultrapás  obloga iz trde umetne snovi, odporna proti vodi in topilom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ultra...  za izražanje; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úm  1. sposobnost mišljenja, spoznavanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umakníti  1. narediti, da pride kaj z določenega mesta, položaja; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umánjkati  1. nar. ne izpolniti, kar je bilo obljubljeno, rečeno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umazaníja  1. zelo drobni delci navadno prijete, sprijete snovi na čem, kjer ni potrebno, zaželeno:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umázati  1. narediti, povzročiti, da pridejo na kaj zelo drobni delci kake nepotrebne, nezaželene snovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umedíti  1. povzročiti, da postane kaj medno, mehko:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umesíti  povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna {nova} snov:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umésten  ki ustreza danemu položaju, danim okoliščinam:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umestíti  1. uradno postaviti, uvesti na službeno mesto:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
uméščati  1. uradno postavljati, uvajati na službeno mesto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umételen  1. narejen z veliko oblikovalno spretnostjo, sposobnostjo in občutkom za lepoto:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
umetníja  1. dejanje, za katero je potrebna velika spretnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umíčnica  voj. pot, primerna za umik:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umíkati  1. delati, da pride kaj z določenega mesta, položaja; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umiríti  1. narediti, povzročiti, da se kaj {skoraj} ne giblje, premika:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umírjati  1. delati, povzročati, da se kaj {skoraj} ne giblje, premika:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umiróviti  zastar. upokojiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umiválec  kdor se {poklicno} ukvarja z umivanjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umiválnik  večja plitva posoda za umivanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umoríti  1. povzročiti smrt človeka, zlasti namerno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umrlína  zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unanimízem  lit. francoska literarna smer v začetku 20. stoletja, ki prikazuje posamezne človeške usode, vpletene v družbeno in duševno življenje množice, kolektiva; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unášati se  ekspr. postajati manj intenziven, manj izrazit:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unciála  1. zgod. grška in latinska pisava z enako visokimi zaokroženimi vélikimi črkami, ki se je uporabljala od 4. do 8. stoletja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
underground  gibanje med mlajšo generacijo, zlasti na področju kulture, ki se kaže v odklanjanju ustaljenih estetskih vrednot:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
undína  mitol. ženski podobno bitje, ki živi v vodi in s svojo lepoto in petjem vabi, mami ribiče in mornarje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uničeváti  1. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uníčiti  1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unificíranje  knjiž. poenotenje, izenačenje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unificírati  knjiž. poenotiti, izenačiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unifikácija  knjiž. poenotenje, izenačenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unifórma  oblačilo, po blagu, kroju in barvi enotno za vse pripadnike določene vojske, člane določenega društva, delavce določenega poklica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
uniformízem  knjiž. težnja po enoličnosti, poenotenosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
únikum  knjiž. kar je nekaj posebnega, nenavadnega, izjemnega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
únimog  terensko vozilo, ki se uporablja v različne namene:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unionízem  težnja po zedinjenju, združitvi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úniséks  žarg. enak za oba spola:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unitarízem  težnja po uveljavljanju centralistične oblasti in omejevanju samostojnosti sestavnih delov države:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
univerbizácija  lingv. nastanek enobesednega poimenovanja iz večbesednega, poenobesedenje; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerzálen  1. ki se nanaša na celoto, splošnost, ne na posamezno, posebno:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerzálije  filoz. splošni pojmi:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerzalízem  1. filoz. nazor, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerzalizírati  knjiž. narediti, da postane kaj univerzalno, splošno:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerziáda  šport. mednarodne športne prireditve študentov, organizirane vsaki dve leti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
únra  kratica, od 1943 do 1949 Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   53.701 53.801 53.901 54.001 54.101 54.201 54.301 54.401 54.501 54.601  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA