besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: po   zadetki: 54.169-54.268



udomáčiti  1. narediti, da postane kaka divja žival domača:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udréti se  1. pod pritiskom, težo pomakniti se v navpični smeri navzdol:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udvárjati  knjiž. 1. izkazovati ženski posebno pozornost z namenom pridobiti si njeno naklonjenost; dvoriti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ùf  1. izraža olajšanje, sprostitev po napetosti, naporu:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uganíti  1. ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugánjati  ekspr. 1. delati, početi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugásek  nav. mn. pogašeni delci premoga:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugíbati  1. prizadevati si ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugíniti  zastar. poginiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uglábljati  knjiž. poglabljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uglásbiti  dati čemu glasbeno, zvočno podobo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uglušíti  povzročiti, da se kaj ne sliši:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugnáti  ekspr. 1. doseči, da kdo preneha povzročati hrup, nemir, navadno s fizično premočjo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugodíti  z dajalnikom narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugodíti  povzročiti, da postane kaj godno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugódje  stanje, ko so v pravi meri zadovoljene zlasti čutne potrebe koga:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugovoríti  zastar. reči, pripomniti kaj nasprotujočega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugréti  1. povzročiti občutek toplote:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugrézati se  1. zaradi lastne teže pomikati se v navpični smeri navzdol:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugrézniti se  1. zaradi lastne teže pomakniti se v navpični smeri navzdol:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugrizljív  knjiž. ki {rad} grize, napada z zobmi; popadljiv:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugrízniti  1. zasaditi zobe v kaj in jih stisniti z namenom to pojesti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugrizováti  zasajati zobe v kaj in jih stiskati z namenom to pojesti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uhú  posnema glas sove:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uhuhú  1. posnema glas sove:; medm., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
uigráti  narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uigrávati  delati, povzročati, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ujásniti se  star. postati {bolj} jasen, razumljiv:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
újčkati  s premikanjem lastnega telesa gugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
újec  star. materin brat, stric {po materini strani}:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ujemálen  lingv., v zvezi ujemalni prilastek prilastek, ki se v sklonu, številu {in spolu} ujema z odnosnico; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ujétništvo  1. stanje koga, ki postane, je ujetnik:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
újma  knjiž. dogodek, pojav v naravi, ki povzroči veliko škodo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
újna  star. 1. materina sestra, teta {po materini strani}:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ujúžiti se  postati pod vplivom južnega vetra toplejši:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukalúpiti  ekspr. narediti, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukalúpljati  ekspr. delati, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukána  kar se naredi, povzroči z namenom, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne bi dosegel tega, kar namerava, hoče:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukániti  namerno narediti, povzročiti, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne doseže tega, kar namerava, hoče:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ukánjati  namerno delati, povzročati, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosega tega, kar namerava, hoče:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úkati  1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uklánjati  1. knjiž. upogibati, pripogibati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukléščiti  narediti, da pride kaj v položaj, ko se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more več premikati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukléti  po ljudskem verovanju s kletvijo povzročiti, da kaj izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uklétost  po ljudskem verovanju stanje ukletega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukloníti  1. knjiž. upogniti, pripogniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukončáti  zastar. pokončati, uničiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukòr  strog opomin zaradi negativnega ravnanja, vedenja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukoreníniti se  1. pognati korenine v zemljo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukorenínjati se  1. poganjati korenine v zemljo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukoríti  knjiž. strogo opomniti zaradi negativnega dejanja, vedenja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukosíti  pri košenju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukoslóvje  zastar. veda o poučevanju; didaktika:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukovít  zastar. poučen1:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukreníti  narediti kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukrèp  kar se naredi v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukrépati  delati kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukresáti  v zvezi z ogenj, iskra s tolčenjem, udarjanjem s čim ob kaj trdega povzročiti nastanek ognja, iskre:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uláčniti  povzročiti občutek potrebe po jedi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulákotiti  povzročiti občutek potrebe po jedi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ulán  nekdaj, zlasti v poljskem okolju vojak konjeniške enote v značilnem kratkem plašču in štirioglati kapi, oborožen navadno s kopjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulánec  nekdaj, zlasti v poljskem okolju vojak konjeniške enote v značilnem kratkem plašču in štirioglati kapi, oborožen navadno s kopjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulánka  nekdaj, zlasti v poljskem okolju kratek plašč, navadno modre barve, z dvema vrstama gumbov, značilen za ulane:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uléči se  1. namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulégati se  1. nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uleknína  geogr. navadno manjša vdolbina v zemeljskem površju s položnimi nagibi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulékniti se  ukriviti se, upogniti se navznoter v ledvenem delu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uleníti  star. poleniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uležáti se  z ležanjem, neuporabo doseči potrebno, ustrezno kakovost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úlica  1. načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili, znotraj kakega naselja, navadno s pločnikom ob straneh:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulíti  izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulívati  izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulívek  tisk. ulita plošča, narejena po matrici, navadno svinčena; stereotip; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úlna  anat. podlahtnica; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ultimát  1. zadnji, svarilni poziv za izpolnitev česa v določenem roku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
último  igr., pri taroku igra, pri kateri se mora napovedana karta izigrati v zadnjem vzetku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últracentrifúga  teh. centrifuga z zelo velikim številom vrtljajev, ki se uporablja za ločevanje koloidnih delcev in makromolekulskih snovi od tekočine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últradesníčarski  polit. nanašajoč se na skrajno konservativno, nazadnjaško stranko ali tako skupino v stranki:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últrafílter  teh. naprava za filtracijo, navadno pod zvišanim tlakom, ki se uporablja za ločevanje koloidnih delcev in makromolekulskih snovi od tekočine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últralévi  skrajno politično radikalen, napreden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últralevíčarski  polit. nanašajoč se na skrajno radikalno smer ali skupino v delavski, zlasti komunistični stranki:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ultramarín  1. navadno temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últramikroskóp  fiz. mikroskop, ki uporablja uklonjeno svetlobo:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ultramontanízem  od 15. do 19. stoletja smer v katolištvu, ki popolnoma priznava cerkvene dogme, papeževo oblast:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ultramontánstvo  od 15. do 19. stoletja popolno priznavanje cerkvenih dogem, papeževe oblasti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ultrapás  obloga iz trde umetne snovi, odporna proti vodi in topilom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ultra...  za izražanje; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úm  1. sposobnost mišljenja, spoznavanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umakníti  1. narediti, da pride kaj z določenega mesta, položaja; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umánjkati  1. nar. ne izpolniti, kar je bilo obljubljeno, rečeno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umazaníja  1. zelo drobni delci navadno prijete, sprijete snovi na čem, kjer ni potrebno, zaželeno:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umázati  1. narediti, povzročiti, da pridejo na kaj zelo drobni delci kake nepotrebne, nezaželene snovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umedíti  1. povzročiti, da postane kaj medno, mehko:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umesíti  povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna {nova} snov:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umésten  ki ustreza danemu položaju, danim okoliščinam:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umestíti  1. uradno postaviti, uvesti na službeno mesto:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
uméščati  1. uradno postavljati, uvajati na službeno mesto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umételen  1. narejen z veliko oblikovalno spretnostjo, sposobnostjo in občutkom za lepoto:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
umetníja  1. dejanje, za katero je potrebna velika spretnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umíčnica  voj. pot, primerna za umik:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   53.669 53.769 53.869 53.969 54.069 54.169 54.269 54.369 54.469 54.569  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA