|
turnéja |
potovanje koga z zapovrstnimi nastopi v različnih krajih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
turnír |
1. tekmovanje v določenem športu, dejavnosti z večjim številom udeležencev, ki poteka v več tekmah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túrnus |
1. časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu, izmena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túš |
pog. prha:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túš |
muz. kratek, bučen glasbeni uvod, pozdrav, navadno s pihalnimi glasbili in bobni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túš |
šport., pri rokoborbi položaj, ko se nasprotnik z lopaticami dotakne tal:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tušírati |
pog. umivati s prho; prhati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tušírati |
šport., pri rokoborbi premagati tako, da se nasprotnik z lopaticami dotakne tal:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tutú |
posnema glas hupe, trobljenje:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tvésti |
slabš. govoriti, pripovedovati veliko neresničnega, izmišljenega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
tvéza |
knjiž., slabš. neresnična, izmišljena govorica, pripoved:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tvíd |
groba, težka volnena tkanina za športne suknjiče in plašče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tvíst |
živahen ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Amerike:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
tvórast |
poln tvorov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tvóravost |
pojavljanje tvorov po telesu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tvorílka |
geom. premica ali krivulja, ki s svojim gibanjem oblikuje ali popiše lik, ploskev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tvŕdka |
star. 1. podjetje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ú |
posnema tuljenje, hud jok:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ubádati se |
ekspr. 1. z naporom opravljati opravila, dela v zvezi s tem, kar določa sobesedilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubèg |
zastar. pobeg:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubégel |
star. pobegel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubégniti |
zastar. pobegniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubéžen |
knjiž. nanašajoč se na beg, pobeg:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubéžnik |
kdor ubeži, pobegne:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubíjati |
1. z udarci, s silo povzročati smrt; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubikvitéta |
knjiž. dejstvo, da kaj je, se nahaja povsod, povsodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubirálka |
muz. ozka, podolgovata deščica na godalih in brenkalih, ob katero se s prsti pritiskajo strune in s tem spreminja višina tonov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubistríti se |
postati bister, zelo prozoren:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubíti |
1. z udarcem, s silo povzročiti smrt; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubóg |
1. nav. ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubóžček |
1. ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubóžec |
1. ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubóžica |
ekspr. usmiljenja, pomilovanja vredna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubrejíti |
povzročiti brejost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ubrísati |
1. pog. udariti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ucedíti |
pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro oditi, steči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ucvírati |
pog., ekspr., navadno v zvezi z jo teči, bežati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ucvréti |
pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro oditi, steči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učáranost |
po ljudskem verovanju stanje učaranega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učárati |
1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
účen |
nanašajoč se na učenje, pouk:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učênec |
1. kdor se uči, se poučuje v osnovni, srednji šoli:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učenják |
kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učenjákinja |
ženska, ki ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učênka |
1. ženska, ki se uči, se poučuje v osnovni, srednji šoli:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učenóst |
obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učílnica |
1. šolski prostor za učenje, poučevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učínek |
1. pojav, ki nastane zaradi učinkovanja česa na kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učístiti se |
postati čist, neskaljen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učítelj |
kdor {poklicno} uči, poučuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
učíteljica |
1. ženska, ki {poklicno} uči, poučuje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učiteljíšče |
do 1968 šola za poklicno usposabljanje {osnovnošolskih} učiteljev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učíti |
1. s posredovanjem znanja usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učlovečeváti |
knjiž. 1. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učlovéčiti |
knjiž. 1. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učnína |
znesek, ki se plača za učenje, poučevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úd |
1. del človeškega telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udárnik |
zlasti prva leta po 1945 častni naziv za delavca, zlasti fizičnega, ki zelo presega normo, delovne zahteve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udarnína |
med. poškodba tkiva zaradi udarca ali hujšega pritiska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udárništvo |
zlasti prva leta po 1945 močno preseganje norme, delovnih zahtev, zlasti pri fizičnem delu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
údba |
pog., kratica uprava državne varnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
údbovec |
pog. pripadnik uprave državne varnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udéjstviti |
knjiž. uresničiti, izvesti, izpolniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udejstvováti se |
biti dejaven na določenem področju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udírati se |
1. pod pritiskom, težo pomikati se v navpični smeri navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udóben |
ki pri uporabi daje občutek ugodja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udóbje |
1. kar pri uporabi daje občutek ugodja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udomačeváti |
1. delati, da postane kaka divja žival domača:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udomáčiti |
1. narediti, da postane kaka divja žival domača:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udréti se |
1. pod pritiskom, težo pomakniti se v navpični smeri navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udvárjati |
knjiž. 1. izkazovati ženski posebno pozornost z namenom pridobiti si njeno naklonjenost; dvoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ùf |
1. izraža olajšanje, sprostitev po napetosti, naporu:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uganíti |
1. ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugánjati |
ekspr. 1. delati, početi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugásek |
nav. mn. pogašeni delci premoga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugíbati |
1. prizadevati si ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugíniti |
zastar. poginiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglábljati |
knjiž. poglabljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglásbiti |
dati čemu glasbeno, zvočno podobo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglušíti |
povzročiti, da se kaj ne sliši:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugnáti |
ekspr. 1. doseči, da kdo preneha povzročati hrup, nemir, navadno s fizično premočjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugodíti |
z dajalnikom narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugodíti |
povzročiti, da postane kaj godno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugódje |
stanje, ko so v pravi meri zadovoljene zlasti čutne potrebe koga:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugovoríti |
zastar. reči, pripomniti kaj nasprotujočega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugréti |
1. povzročiti občutek toplote:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrézati se |
1. zaradi lastne teže pomikati se v navpični smeri navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrézniti se |
1. zaradi lastne teže pomakniti se v navpični smeri navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrizljív |
knjiž. ki {rad} grize, napada z zobmi; popadljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrízniti |
1. zasaditi zobe v kaj in jih stisniti z namenom to pojesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrizováti |
zasajati zobe v kaj in jih stiskati z namenom to pojesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhú |
posnema glas sove:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhuhú |
1. posnema glas sove:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
uigráti |
narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uigrávati |
delati, povzročati, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujásniti se |
star. postati {bolj} jasen, razumljiv:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
újčkati |
s premikanjem lastnega telesa gugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
újec |
star. materin brat, stric {po materini strani}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujemálen |
lingv., v zvezi ujemalni prilastek prilastek, ki se v sklonu, številu {in spolu} ujema z odnosnico; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujétništvo |
1. stanje koga, ki postane, je ujetnik:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
53.601 53.701 53.801 53.901 54.001 54.101 54.201 54.301 54.401 54.501 
