besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: po   zadetki: 54.069-54.168



túmpast  nižje pog. 1. top:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túmpec  nižje pog. omejen, neumen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túmpek  nižje pog. omejen, neumen človek, zlasti otrok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túmulus  arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov; gomila:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tún  morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túndra  obširen svet brez drevja onstran polarne gozdne meje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tunél  1. pog. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet; predor:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tunélski  pog. predorski:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túnika  1. pri starih Rimljanih dolgo, srajci podobno oblačilo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túnja  nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túnjka  nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túnkati  pog. 1. potapljati, pomakati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tupája  nav. mn., zool. veverici podobni sesalci z dolgim, šilastim gobčkom in majhnimi okroglimi ušesi, Tupaiidae; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tupírati  s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi delati, da je pričeska bolj visoka, bujna:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túra  1. navadno daljša, napornejša pot, potovanje z določenim ciljem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túrban  1. v muslimanskem okolju moško pokrivalo iz dolgega platnenega traku, ki se ovije okoli glave:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
túrbanski  podoben turbanu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
turbína  strojn. pogonski stroj z lopatami, ki spreminja pogonsko energijo pare, plina ali vode v mehansko delo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túrboagregát  strojn. toplotna turbina, z generatorjem električnega toka tesno povezana v agregat:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túrbočrpálka  strojn. centrifugalna črpalka, s toplotno turbino tesno povezana v agregat:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túrbo...  nanašajoč se na turbino, pogon s turbino; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túrčati  star. pobijati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túren  nižje pog. cerkveni stolp, zvonik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túrenc  nižje pog. stolpič:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túrenčkast  etn., v zvezi turenčkasta pipa kovinska pipa s stolpičastim pokrovčkom:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túrenski  nižje pog. stolpen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túring  1. tekst. prožna, prijetno hrapava progasta ali karirasta bombažna tkanina za turistične, športne srajce:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
turírati  avt. povečevati dotok goriva, da deluje motor z večjim številom vrtljajev:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
turíst  1. kdor potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
turízem  pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
turkíz  poldrag kamen modrikasto zelene barve:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
turmalín  poldrag kamen črne, zelene ali rožnate barve:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
turnéja  potovanje koga z zapovrstnimi nastopi v različnih krajih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
turnír  1. tekmovanje v določenem športu, dejavnosti z večjim številom udeležencev, ki poteka v več tekmah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túrnus  1. časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu, izmena:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túš  pog. prha:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túš  muz. kratek, bučen glasbeni uvod, pozdrav, navadno s pihalnimi glasbili in bobni:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túš  šport., pri rokoborbi položaj, ko se nasprotnik z lopaticami dotakne tal:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tušírati  pog. umivati s prho; prhati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tušírati  šport., pri rokoborbi premagati tako, da se nasprotnik z lopaticami dotakne tal:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tutú  posnema glas hupe, trobljenje:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvésti  slabš. govoriti, pripovedovati veliko neresničnega, izmišljenega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
tvéza  knjiž., slabš. neresnična, izmišljena govorica, pripoved:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvíd  groba, težka volnena tkanina za športne suknjiče in plašče:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvíst  živahen ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Amerike:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
tvórast  poln tvorov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvóravost  pojavljanje tvorov po telesu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvorílka  geom. premica ali krivulja, ki s svojim gibanjem oblikuje ali popiše lik, ploskev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvŕdka  star. 1. podjetje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ú  posnema tuljenje, hud jok:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ubádati se  ekspr. 1. z naporom opravljati opravila, dela v zvezi s tem, kar določa sobesedilo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubèg  zastar. pobeg:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubégel  star. pobegel:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubégniti  zastar. pobegniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubéžen  knjiž. nanašajoč se na beg, pobeg:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubéžnik  kdor ubeži, pobegne:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubíjati  1. z udarci, s silo povzročati smrt; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubikvitéta  knjiž. dejstvo, da kaj je, se nahaja povsod, povsodnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubirálka  muz. ozka, podolgovata deščica na godalih in brenkalih, ob katero se s prsti pritiskajo strune in s tem spreminja višina tonov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubistríti se  postati bister, zelo prozoren:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubíti  1. z udarcem, s silo povzročiti smrt; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubóg  1. nav. ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubóžček  1. ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubóžec  1. ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubóžica  ekspr. usmiljenja, pomilovanja vredna ženska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubrejíti  povzročiti brejost:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ubrísati  1. pog. udariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ucedíti  pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro oditi, steči:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ucvírati  pog., ekspr., navadno v zvezi z jo teči, bežati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ucvréti  pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro oditi, steči:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učáranost  po ljudskem verovanju stanje učaranega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učárati  1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
účen  nanašajoč se na učenje, pouk:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učênec  1. kdor se uči, se poučuje v osnovni, srednji šoli:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učenják  kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učenjákinja  ženska, ki ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učênka  1. ženska, ki se uči, se poučuje v osnovni, srednji šoli:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učenóst  obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učílnica  1. šolski prostor za učenje, poučevanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učínek  1. pojav, ki nastane zaradi učinkovanja česa na kaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učístiti se  postati čist, neskaljen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učítelj  kdor {poklicno} uči, poučuje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
učíteljica  1. ženska, ki {poklicno} uči, poučuje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učiteljíšče  do 1968 šola za poklicno usposabljanje {osnovnošolskih} učiteljev:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učíti  1. s posredovanjem znanja usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učlovečeváti  knjiž. 1. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učlovéčiti  knjiž. 1. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učnína  znesek, ki se plača za učenje, poučevanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úd  1. del človeškega telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udárnik  zlasti prva leta po 1945 častni naziv za delavca, zlasti fizičnega, ki zelo presega normo, delovne zahteve:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udarnína  med. poškodba tkiva zaradi udarca ali hujšega pritiska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udárništvo  zlasti prva leta po 1945 močno preseganje norme, delovnih zahtev, zlasti pri fizičnem delu:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
údba  pog., kratica uprava državne varnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
údbovec  pog. pripadnik uprave državne varnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udéjstviti  knjiž. uresničiti, izvesti, izpolniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udejstvováti se  biti dejaven na določenem področju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udírati se  1. pod pritiskom, težo pomikati se v navpični smeri navzdol:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udóben  ki pri uporabi daje občutek ugodja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udóbje  1. kar pri uporabi daje občutek ugodja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udomačeváti  1. delati, da postane kaka divja žival domača:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   53.569 53.669 53.769 53.869 53.969 54.069 54.169 54.269 54.369 54.469  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA