besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: po   zadetki: 52.201-52.300



soznáčnica  lingv. beseda, ki ima {skoraj} enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sò...  za izražanje; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spacáti  1. narediti, da so na čem packe; popacati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spackáti  1. narediti, da so na čem packe; popackati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spáček  1. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spáčenec  knjiž. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov; spaček:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spáčenka  lingv. prevzeta beseda, neusklajena z normo knjižnega jezika; popačenka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spáčiti  1. narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spáčnik  lov. ptica, neposredna potomka ruševca in divje kokoši; srednji petelin; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spàh  mesto, kjer so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spahálnik  les. dolg skobljič za poravnavanje večjih ploskev in za spahovanje; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spáhija  v fevdalni Turčiji zemljiški posestnik, dolžen udeležiti se vojne kot konjenik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spahníti  narediti, da so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spahováti  delati, da so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spàk  1. v pravljicah majhnemu moškemu podobno bitje spačenega, nenaravnega videza:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spáka  1. spačene, nenaravne poteze obraza:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spákast  ekspr. podoben spaki:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spakedránščina  slabš. jezikovno spremenjena, popačena govorica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spakováti se  1. delati nenaravne, nepravilne gube, poteze:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spametováti  povzročiti, da kdo postane bolj pameten, preudaren:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spánec  stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spánje  1. stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spánjščica  nar. travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti; pomladanski svišč:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spárati  s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spáring  šport., v zvezi sparing partner nasprotni igralec pri vajah v boksu:; neskl. pril., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sparítev  glagolnik od spariti, spolno združiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spáriti  1. spolno združiti živali, navadno za pleme:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spároma  knjiž. po dva in dva, v parih:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spartakiáda  šport. velike športne prireditve v nekaterih socialističnih državah:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spasírati  pog. pretlačiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spásti  nar. popasti popasem:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spáti  1. biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
speciálen  1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
specialíst  1. kdor si pridobi posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
specialitéta  1. posebna, izjemna vrsta blaga:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
specializácija  1. usmeritev, omejitev dejavnosti na ozko področje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
specializánt  kdor si pridobiva posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
specializírati  usmerjati, omejevati dejavnost česa na ozko področje:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
speciálka  um. podiplomski študij na akademiji za likovno umetnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
speciálka  1. geogr. topografska karta v velikem merilu,; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
specificírati  podrobno opisati, označiti kaj glede na posebne, določene značilnosti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
specífičen  poseben, svojevrsten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
specífičnost  posebnost, svojevrstnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
specífika  publ. posebnosti, značilnosti kot celota:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
specifikácija  podroben opis, oznaka česa glede na posebne, določene značilnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
specífikum  knjiž. posebnost, značilnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
speedway  šport. dirkalna vožnja s posebnimi motornimi kolesi po krožni progi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spéktrofotométer  fiz. priprava za merjenje spektrov svetlobe, posnetih na fotografsko ploščo; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spekulácija  1. filoz. teoretično mišljenje, ki ne upošteva prakse, izkustva:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
speleologíja  veda o podzemeljskih, kraških jamah, jamoslovje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
speleo...  nanašajoč se na podzemeljske, kraške jame:; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
speljáti  1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
speljávati  1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
speljeváti  1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spéniti  povzročiti nastanek pen na tekočini:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spenjávka  rastlina, ki se pri rasti oprijema opore:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spêrma  biol. izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice, seme:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spermálen  bot., navadno v zvezi spermalna celica vsaka od dveh spolnih celic, od katerih se ena spoji z jajčecem, druga pa z jedrom zarodkovega mešička; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spermatozoíd  bot. moška spolna celica nižjih rastlin:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spêrmij  biol. moška spolna celica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spéstovati  ekspr. 1. s pestovanjem, negovanjem zadovoljiti zlasti telesne potrebe otroka, dokler ne shodi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spét  1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spetelíniti se  ekspr. 1. pobahati se, postaviti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spéten  šport., v zvezi spetna stoja stoja s petami skupaj:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spétka  šport. preskok telovadnega orodja z nazaj skrčenimi nogami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spíker  kdor se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in branjem oddaj; napovedovalec:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spináker  navt. pomožno jadro pri tekmovalnih jadrnicah, jahtah, ki se ob vetru {zelo} izboči:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spinél  min. poldrag kamen rdeče, modre, zelene barve:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spinozízem  filoz. nauk filozofa Spinoze, po katerem sta bog in narava različna vidika iste substance:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spiránt  lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok skozi priporo; pripornik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spiritízem  v okultizmu vzpostavljanje stika z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spiritizírati  v okultizmu vzpostavljati stik z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spíritus ágens  knjiž., navadno v povedni rabi kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje; gonilna sila:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spirométer  med. priprava za merjenje količine zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spísek  skupek imen oseb, stvari, napisanih navadno drugo pod drugo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
splahnéti  1. postati po obsegu manjši:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splájhati  ekspr. povzročiti, da se tekočina v nepolni posodi sunkovito premika:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splanírati  1. izravnati, poravnati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splašíti  1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splávati  1. postati sposoben plavati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spláven  po katerem se da splavljati:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spláviti  1. spraviti, spustiti po {tekoči} vodi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
splávljati  1. spravljati, spuščati po {tekoči} vodi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splesnéti  1. postati plesniv:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splétati  1. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spleteníca  knjiž., redko pletena posoda, košara:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spleteníčiti  slabš. 1. reči, povedati veliko, s številnimi podrobnostmi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spletênka  1. knjiž., redko pletena posoda, košara:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
splitvéti  knjiž. postati plitev:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splitvíti se  knjiž. postati plitev:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
splodíti  knjiž. spočeti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splòh  1. izraža splošno veljavnost povedanega:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splôšen  1. ki se nanaša na vse ljudi, stvari, ne na posameznika, posamezno:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splôšnoizobraževálen  nanašajoč se na izobraževanje, ki obsega osnove vseh glavnih področij človekove dejavnosti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splúnkati  ekspr. povzročiti, da tekočina v nepolni posodi zaradi sunkovitega premikanja izgubi bistrost, čistost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprašítev  čeb. spolna združitev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
správiti  1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da kdo ali kaj; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spravljáč  kdor kaj spravlja, zlasti s polja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spravljálnik  teh. stroj, ki opravlja več pomembnih delovnih operacij hkrati, zlasti pri spravljanju pridelkov; kombajn:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
správljati  1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem delati, da kdo ali kaj; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   51.701 51.801 51.901 52.001 52.101 52.201 52.301 52.401 52.501 52.601  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA