besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: po   zadetki: 51.669-51.768



sinergíja  med. sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje dveh ali več snovi, organov ali telesnih sestavov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sinergízem  1. med. sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje dveh ali več snovi, organov ali telesnih sestavov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sinestezíja  1. psih. doživljanje predstav kakega čutnega področja z zaznavami drugih čutnih področij, soobčutje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
síngerica  pog. šivalni stroj, imenovan po izumitelju Singerju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
síngle  šport. igra enega igralca proti enemu, zlasti pri tenisu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
síngularnost  knjiž. posebnost, izjemnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
sinhronizírati  1. narediti, da se dejanja, pojavi časovno med seboj ujemajo, potekajo istočasno:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sinhrónski  elektr. pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sinhrotrón  fiz. naprava za krožno pospeševanje gibanja elektronov in protonov; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
síniti  knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sínjast  ki ni popolnoma sinji:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sinjéti  knjiž. 1. postajati sinji, svetlo moder:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sínjkast  ki ni popolnoma sinji:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sinkópa  muz. združitev nepoudarjene dobe takta s sledečo poudarjeno dobo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sinóčnji  ki je bil včeraj zvečer ali včeraj ponoči:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sinóda  rel. zborovanje škofov, izbranih duhovnikov in laikov, na katerem se posvetujejo o zadevah cerkve ali škofije:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sinódski  astr., navadno v zvezi sinodski mesec čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sinoním  lingv. beseda, ki ima {skoraj} enak pomen kot kaka druga beseda; sopomenka, soznačnica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sintágma  lingv. besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sintétika  pog. sintetična tkanina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
síntrati  metal. s segrevanjem delati, povzročati, da se delci česa natalijo in sprimejo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sinusoída  geom. krivulja, ki grafično ponazarja sinusovo funkcijo; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sipálnik  knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sipínast  poln sipin:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sipíšče  kraj, prostor, pokrit s sipkim peskom:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sípka  mont. jašek, v katerega se izkopani material na zgornjem koncu vsipa, na spodnjem pa iztresa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sípnica  knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sir  navadno pristavek k imenu plemiča, v angleškem okolju gospod:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sirárstvo  gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem sira:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sírast  podoben siru:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sírek  1. koruzi podobna kulturna rastlina z latastim socvetjem in drobnimi semeni ali njeno seme:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
siréna  1. naprava, ki z močnim, predirljivim zvokom naznanja kaj, opozarja na kaj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sirínga  1. pri starih Grkih piščal iz več med seboj povezanih cevi; sirinks:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sírinks  pri starih Grkih piščal iz več med seboj povezanih cevi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sirnína  agr. snov, ki se izloča iz mleka s pomočjo sirišča:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
siromašéti  postajati siromašen:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
siromášiti  1. povzročati, da kdo postane siromašen:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sírotka  1. rumeno zelenkasta tekočina, ki ostane po izločitvi sirnine iz mleka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sírotkast  1. podoben sírotki:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sírupast  podoben sirupu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sísal  srednjeameriška agava, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sistém  navadno s prilastkom 1. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih teles, enot, ki sestavljajo zaključeno celoto:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki islovar
sistemátičen  ki poteka, je narejen po sistemu; urejen, načrten, premišljen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sistemátik  1. kdor dela po sistemu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sistematizácija  ureditev, razvrstitev po določenem sistemu, v določene sisteme:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sistematizírati  urediti, razvrstiti po določenem sistemu, v določene sisteme:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sistemizácija  ureditev, razvrstitev po določenem sistemu, v določene sisteme:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sistemizírati  1. urediti, razvrstiti po določenem sistemu, v določene sisteme:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sìt  1. ki je zadovoljil svojo potrebo, željo po hrani, jedi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
síta  bot. travam podobna rastlina s cveti v klasih, Eleocharis:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sítast  po luknjicah podoben situ:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
síten  1. ki z majhnimi, vztrajnimi zahtevami povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
situácija  položaj, stanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
situírati  1. arhit. določiti kraj, prostor za postavitev gradbenega objekta:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sítula  kovinska posoda z ročajem in navadno z ornamenti, vedro:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
síven  nar. 1. navadno v povedni rabi nadležen, nasilen {pri prošnji, zahtevi}:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sivéti  postajati siv:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sívkast  ki ni popolnoma siv:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skafánder  potapljaško oblačilo s čelado, ki ima priključek za dovod in odvod zraka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skafandríst  potapljač s skafandrom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skáj  umetno usnje iz penaste snovi na vlaknati podlagi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skakálec  1. športnik, ki goji skakanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skakalíšče  šport. kraj, prostor, urejen za skoke v višino, daljino, skoke s palico:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skákati  1. z odrivi, zlasti z nogami, se oddaljevati od podlage:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skálast  podoben skali:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skálnat  1. poln skal:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skálnica  knjiž. voda, ki priteka izpod skale:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skalnják  smotrno razporejen nasad rastlin med skalami, kamenjem za študijske namene ali za okras:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
skamnéti  1. postati tak kot kamen:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
skandírati  1. izgovarjati, klicati kaj po zlogih, v ritmu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skápljati  odstranjevati spolne žleze:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skarikírati  ekspr. osmešiti z močnim poudarjanjem značilnih potez, lastnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skatolóški  publ. nespodoben, prostaški, zlasti v zvezi s telesnim izločanjem blata, seča:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skedènj  gospodarsko poslopje z delovnim prostorom zlasti za mlatenje in s prostorom za shranjevanje sena, slame:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
skelét  1. trdni oporni deli telesa; ogrodje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skeléti  povzročati ostro, rezko bolečino, ki sili k drgnjenju, praskanju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skéleton  šport. nizke tekmovalne sani, na katerih se vozi leže na trebuhu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skesnína  jur. znesek, ki se plača za odstop od pogodbe; odstopnina; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skezáti  nar. pokoriti se, trpeti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skíca  1. kar je narisano nahitro, samo z najpotrebnejšimi črtami, potezami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skíf  šport. tekmovalni čoln za enega veslača z dvema vesloma, enojka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skifíst  šport. športnik, ki goji veslanje s skifom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skijöring  šport. smučanje s konjsko ali motorno vleko:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skióptičen  nanašajoč se na projiciranje pobarvanih slik, narisanih na steklo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skióptikon  nekdaj priprava za projiciranje pobarvanih slik, narisanih na steklo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skíp  mont. velika kovinska posoda za dviganje premoga, rude po jašku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skipéti  1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skiró  otroško vozilo, ki se poganja z eno nogo:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
skísanec  ekspr. 1. kdor z izrazom na obrazu kaže nerazpoloženje, nejevoljo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skísati  1. povzročiti, da postane kaj kislo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skíta  zastar. potep, potepanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skitálec  zastar. potepuh, popotnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skitálstvo  zastar. potepuštvo, popotništvo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skítati se  zastar. potepati se, potikati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sklámfati  nižje pog. sestaviti, zbiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sklápljati  1. s povezovalno napravo delati, da je kaj skupaj, združeno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sklát  zastar. potepuh, klatež:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sklatíti  1. povzročiti, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padejo sadeži z drevesa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skléca  šport. dviganje in spuščanje telesa v ležni opori z iztegovanjem in krčenjem rok v komolcih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skléčka  pog. skledica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   51.169 51.269 51.369 51.469 51.569 51.669 51.769 51.869 51.969 52.069  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA