besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: po   zadetki: 48.269-48.368



ovdovéti  postati vdovec, vdova:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovédati se  knjiž. spoznavati kaj, zavedati se česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovédeti se  knjiž. 1. spoznati kaj, zavedeti se česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovekovečeváti  ekspr. z umetniško upodobitvijo delati, da postane, ostane kaj v prihodnosti znano, poznano:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovekovéčiti  ekspr. z umetniško upodobitvijo narediti, da postane, ostane kaj v prihodnosti znano, poznano:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovenéti  postati nekoliko {u}vel:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovéniti  navadno sedanji čas postati nekoliko {u}vel:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovériti  uradno potrditi enakost ali resničnost česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovérjati  uradno potrjevati enakost ali resničnost česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
overóviti  1. uradno potrditi enakost ali resničnost česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
overóvljati  uradno potrjevati enakost ali resničnost česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovésiti  1. z obešanjem česa pokriti, prekriti, navadno v veliki, preveliki meri:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovéšati  1. z obešanjem česa pokrivati, prekrivati, navadno v veliki, preveliki meri:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovijálka  rastlina, ki se pri rasti ovija okoli opore:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovínek  1. del poti, ceste, kjer se spremeni prvotna smer:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovíniti  1. agr. pripraviti novo posodo za vino z izlužitvijo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovinkáriti  ekspr. prikrito, neodkrito, posredno govoriti, ravnati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovínkarstvo  ekspr. prikrito, neodkrito, posredno govorjenje, ravnanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovínkoma  knjiž. v ovinkih, po ovinkih:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovnáč  vet. kunec s širokimi visečimi uhlji in ovnu podobno glavo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovójnica  1. papir, prepognjen in zlepljen tako, da nastane vrečka, navadno za pisma:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
óvra  kratica, v fašistični Italiji tajna državna policija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovréči  1. ugotoviti in pokazati, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovrednôtiti  določiti, ugotoviti vrednost, pomen, kakovost česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
óvrovec  pog. pripadnik ovre:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovsénka  agr. poletna hruška rumenkaste ali rjaste barve:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozavéstiti  knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozdravéti  1. postati zdrav:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozdráviti  1. narediti, povzročiti, da kdo postane zdrav:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozdrávljati  1. delati, povzročati, da kdo postane zdrav:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozébnik  alp. ozek strm prehod med stenama, napolnjen s snegom ali ledom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozelót  zool. leopardu podobna rjavkasto lisasta zver, ki živi v Južni in Srednji Ameriki, Leopardus pardalis:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozémlje  večji del zemeljske površine:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozemljílo  elektr. del ozemljitvene naprave, ki se položi v zemljo; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozímina  jeseni {po}sejano žito:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozímnica  sadje, zelenjava, namenjena porabi gospodinjstva čez zimo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozírati se  1. usmerjati kam pogled z obratom glave v drugo smer, kot je obrnjeno telo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozíroma  publ., v ločnem priredju 1. za vezanje {dveh} stavkov ali stavčnih členov, ki sta vsebinsko porazdeljena na dve prej omenjeni osebi, stvari ali skupini oseb, stvari:; vez., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozkosŕčen  ki pri presojanju, vrednotenju upošteva samo določene kriterije, ki ne zajemajo pojava v celoti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozlatíti  redko pozlatiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozmérjati  izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z nespoštljivimi, žaljivimi besedami:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ózna  kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 Oddelek za zaščito ljudstva:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
označeváti  1. opremljati s čim, da se opazi, prepozna:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oznáčiti  1. opremiti s čim, da se opazi, prepozna:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oznanílo  knjiž. sporočilo, obvestilo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oznaníti  knjiž. 1. sporočiti javnosti, razglasiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oznánjati  knjiž. 1. sporočati javnosti, razglašati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oznanjênje  v zvezah: rel. Gospodovo ali Marijino oznanjenje praznik 25. marca; um. Marijino oznanjenje motiv Marije in angela; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oznanováti  zastar. sporočati javnosti, razglašati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oznojíti  povzročiti, da postane kdo znojen, poten:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
óznovec  pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pripadnik Oddelka za zaščito ljudstva [OZNA]:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozóbec  vet. del, ki se prikuje, privije na krake podkve za preprečevanje drsenja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozón  brezbarven plin značilnega vonja, ki ima zelo veliko oksidacijsko sposobnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozréti se  1. usmeriti kam pogled z obratom glave v drugo smer, kot je obrnjeno telo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozŕniti  obrt. narediti površino hrapavo, jamičasto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oženíti se  v zvezi z osebo moškega spola poročiti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ožénjenec  ekspr. poročen moški:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ožganína  1. ožgano mesto na površini česa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ožgáti  1. z ognjem povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ožigálen  zool. ki izloča strupeno, vnetja povzročujočo snov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ožigálka  nav. mn., zool. s strupeno sluzjo napolnjen mehurček s trnasto cevčico:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ožígati  1. z ognjem povzročati, da postane kaj deloma poškodovano:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oživčeváti  med. povzročati pravilno razporeditev, delovanje živcev kje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oživéti  1. postati {ponovno} živ:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oživíti  1. povzročiti, da postane kdo ponovno živ:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ožívljati  1. povzročati, da postane kdo ponovno živ:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oživotvóriti  zastar. uresničiti, izpolniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ožrebíti se  nav. 3. os. roditi, povreči žrebe:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ožulíti  narediti, povzročiti žulj, žulje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
o...  1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje; predpona, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pa  ekspr. 1. izraža zavrnitev s popravkom:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
pa  I. navadno v protivnem priredju, z vejico 1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; vez., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
  otr. izraža pozdrav pri slovesu:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
páberek  nav. mn., nav. ekspr. plod, sadež, ki ostane na požeti njivi, v obranem nasadu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paberkováti  iskati, nabirati plodove, sadeže, ki ostanejo na požeti njivi, v obranem nasadu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
páca  nižje pog. zmes zelenjave, začimb in kisa, v kateri se kvasi meso, navadno meso divjačine; kvaša:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pácati  nižje pog. povzročati, da postaja kaj v kvaši mehkejše in da dobiva določen okus; kvasiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pacemaker  med. priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca, srčni spodbujevalnik; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pacifízem  politično gibanje, ki nasprotuje vsaki vojni:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
páciprésa  vrtn. cipresi podobno parkovno drevo z gostimi vejami, Chamaecyparis:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pácka  1. kar nastane zaradi {nehote} razlite tekočine po kaki površini, navadno okrogle oblike:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
páckast  ekspr. poln pack, umazan:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
páčiti  1. delati nenaravne, nepravilne gube, poteze:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
páčuli  1. bot. indijska rastlina, ki vsebuje veliko eteričnega olja, Pogostemon patchouli:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
padálec  kdor je usposobljen za skakanje, spuščanje s padalom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
padálka  ženska, usposobljena za skakanje, spuščanje s padalom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pádar  kdor se ukvarja z zdravljenjem brez ustrezne poklicne izobrazbe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pádarica  ženska, ki se ukvarja z zdravljenjem brez ustrezne poklicne izobrazbe:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pádarstvo  zdravljenje brez ustrezne poklicne izobrazbe:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pádati  1. zaradi izgube ravnotežja, opore prihajati; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
padrón  zlasti v italijanskem okolju delodajalec, gospodar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paganízem  poganstvo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
página  1. tisk. zaporedna številka, ki označuje stran:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
páglav  slabš. poreden, nagajiv:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
páglavec  1. slabš. kdor {rad} povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno fant, deček:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pagódast  po obliki podoben pagodi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
págosénica  zool. gosenici metuljev podobna ličinka listaric in grizlic; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pahljáčast  podoben razprti pahljači:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pahljáčnik  nav. mn., zool. hrošči s kolenčasto upognjenimi tipalkami, ki so na koncu pahljačasto razširjene, Lamellicornia; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pahníti  1. močno suniti, poriniti z roko z namenom, da pade:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   47.769 47.869 47.969 48.069 48.169 48.269 48.369 48.469 48.569 48.669  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA