besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: po   zadetki: 48.001-48.100



opláti  agr. odstraniti pleve s sunkovitimi premiki posode:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opléčje  anat. del telesnega ogrodja iz dveh ključnic in dveh lopatic, ki veže zgornje okončine s trupom; ramenski obroč:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oplêsti  1. pletoč narediti, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oplešivéti  knjiž., redko postati plešast:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oplétati  1. pletoč delati, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oplitvéti  knjiž. postati plitev:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opljúskati  s pljuskanjem zmočiti, politi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opljuskávati  s pljuskanjem močiti, polivati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opljúskniti  s pljuskom zmočiti, politi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opljúsniti  s pljuskom zmočiti, politi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oplóčje  navt. kar pokriva ogrodje čolna, ladje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oplóden  v zvezah: fiz. oplodni reaktor jedrski reaktor, v katerem se naravni torij ali uran spremenita tako, da ju je mogoče uporabiti kot jedrsko gorivo; gozd. oplodna sečnja sečnja na zemljišču, kjer je že zraslo in se utrdilo mlado drevje; postopna sečnja; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oplodíti  1. povzročiti nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oplojeváti  1. povzročati nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oprasíti se  nav. 3. os. roditi, povreči prašička:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opraskanína  med. povrhnja poškodba kože zaradi prask:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opráskati  povzročiti praske:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oprásniti  povzročiti prasko:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oprášati  nar. povprašati, izprašati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
oprašíti  1. povzročiti, da postane prašno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opravílen  zastar. posloven, uraden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oprávljati  pripovedovati kaj resničnega, vendar slabega o kom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oprávništvo  zastar. obveščevalni, poročevalski urad; agencija:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opŕčiti  lov. dati psa, več psov na povodec:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opredelíti  1. navesti bistvene značilnosti pojma:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opredeljeváti  1. navajati bistvene značilnosti pojma:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oprékelj  manjše ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcema:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opréma  1. pohištvo in drugi predmeti, namenjeni za določen prostor:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oprémiti  1. načrtno dati, razpostaviti pohištvo in druge predmete v kak prostor:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oprémljati  1. načrtno dajati, razpostavljati pohištvo in druge predmete v kak prostor:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opremljeválec  kdor se poklicno ukvarja z opremljanjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opréti  navadno v zvezi z na 1. dati, postaviti kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opŕh  1. agr. tanka voščena prevleka na listju in sadežih; poprh:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oprhnéti  redko postati nekoliko plesniv; oprhniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opŕhniti  1. postati nekoliko plesniv:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oprijémati  imeti roke, prste položene okrog česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oprijéti  položiti roke, prste okrog česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oprímek  kar se uporablja za oprijemanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oprímnica  vet. del na sprednjem ukrivljenem delu podkve za preprečevanje drsenja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opŕsnik  1. knjiž. moško vrhnje oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa; telovnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
óptik  1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem očesnih pripomočkov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
optimalizírati  knjiž. narediti, da postane kaj optimalno:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opúkati  nar. oskubsti, populiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opustéti  knjiž. postati pust:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opustévati  knjiž. postajati pust:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opustóšiti  povzročiti, da ni ničesar več v prvotni obliki:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orangútan  človeku podobna opica z dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi na otokih Borneo in Sumatra:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oránt  um., v starokrščanski umetnosti moška postava z rokami, dvignjenimi v molitvi, prošnji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oránta  um., v starokrščanski umetnosti ženska postava z rokami, dvignjenimi v molitvi, prošnji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oránža  pomaranča:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
oranžáda  osvežujoča pijača iz pomarančnega soka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oránžast  po barvi podoben pomaranči:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oránžen  pomarančen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oranžeríja  zlasti v francoskem okolju stavba z večjimi steklenimi površinami za prezimovanje južnih rastlin:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orazúmiti  knjiž. povzročiti, da postane kdo razumen, preudaren:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
órbita  astr. tir okoli osrednjega nebesnega telesa pod vplivom gravitacije:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ordéti  star. pordeti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
òrdúš  pog. izraža močno podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oréhovka  nav. ekspr. orehova potica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ôrel  1. velika ptica ujeda z ukrivljenim kljunom in dolgim repom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
oréškar  bot., v zvezi krilati oreškar okrasno drevo z več debli in pernatimi listi, podobnimi jesenovim, Pterocarya fraxinifolia:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orfízem  filoz. nauk starogrške filozofije o neumrljivosti in ponovnem utelešenju duše:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
organicízem  soc. teorija, ki pojasnjuje zakonitosti delovanja družbe z zakonitostmi delovanja organizma:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
organíst  1. kdor se {poklicno} ukvarja z orglanjem zlasti pri cerkvenih verskih obredih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
organoléptičen  knjiž. ki se ugotovi, določi z vidom, okusom, otipom in vonjem:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
organzín  tekst. močneje sukana preja iz več zelo dolgih vlaken naravne svile, ki se uporablja za osnovo svilenih tkanin; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orgázem  vrhunec in sprostitev spolne zdraženosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orientácija  1. ugotavljanje svoje lege, svojega položaja glede na določene točke, znamenja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orjavéti  postati rjav:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
òrka  pog. 1. izraža podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
òrkamadôna  nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orkéstrion  muz. glasbeni instrument, ki posnema orkester:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
órlon  tekst. poliakrilnitrilno vlakno ameriške proizvodnje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oróčati  fin. s pogodbo določati rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem; vezati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oročíti  fin. s pogodbo določiti rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem; vezati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
orodjár  kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem orodja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oródje  1. predmet, navadno preprostejši, ki se uporablja pri fizičnem delu:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
órogenéza  geogr. gibanje zemeljske skorje, ki povzroča nastajanje gor, gorovij, gorotvorno gibanje; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
orografíja  geogr. opis navpične izoblikovanosti zemeljskega površja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oroženéti  poroženeti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oro...  nanašajoč se na navpično izoblikovanost zemeljskega površja:; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ortodóksen  knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise; pravoveren:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ortodoksíja  knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov; pravovernost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ortodóksnost  knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov; pravovernost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orto...  1. nanašajoč se na pravilnost tega, kar je pomen osnovne besede:; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orumenéti  postati rumen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ôsa  čebeli podobna žuželka s tankim rumenkastim telesom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osaméti  knjiž. 1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osamévati  knjiž. postajati sam, osamljen:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osámljati  onemogočati komu stike, povezavo z drugimi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osámljen  1. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ôsast  1. podoben osi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oscilográf  elektr. priprava za zapisovanje poteka periode izmenične električne napetosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oscilográm  elektr. grafični prikaz poteka periode izmenične električne napetosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osciloskóp  elektr. priprava za opazovanje poteka periode izmenične električne napetosti:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
oséba  1. človeški posameznik neglede na spol:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osébek  1. lingv. stavčni člen v imenovalniku, nadrejen povedku, ki v tvorniku izraža vršilca dejanja ali nosilca stanja, v trpniku pa cilj glagolskega dejanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osébje  navadno s prilastkom delavci, zaposleni v določeni delovni enoti, organizaciji:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osébnost  1. vse lastnosti, značilnosti, ki jih ima človek kot posameznik:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
óselnik  posoda za shranjevanje osle pri košnji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   47.501 47.601 47.701 47.801 47.901 48.001 48.101 48.201 48.301 48.401  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA