besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: po   zadetki: 47.701-47.800



oglávnica  knjiž. koničasto pokrivalo, navadno prišito ali pripeto k oblačilu; kapuca:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogledálo  1. predmet, navadno iz steklene podlage, na katero je nanesena gladka, svetlobo odbijajoča kovinska plast:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ógledi  nav. tož. in mest., etn., navadno v zvezi iti na oglede, v oglede iti s starši na obisk na nevestin, ženinov dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer:; m mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oglénka  v nekaterih deželah posodi podobna priprava s tlečim ogljem za ogrevanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogljikovodík  nav. mn., kem. spojina ogljika in vodika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oglódati  1. z glodanjem načeti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
oglušéti  1. postati gluh:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogluševáti  s svojo glasnostjo povzročati, da kdo {skoraj} ne sliši:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oglušíti  s svojo glasnostjo povzročiti, da kdo {skoraj} ne sliši:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogníti  redko postati nekoliko gnil; nagniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ognjár  1. v stari Avstriji podoficirski čin pri artileriji ali nosilec tega čina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ognjemèt  1. razpršujočim se iskram podobna kratkotrajna, raznobarvna svetloba, ki nastane pri eksploziji določenih raket:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ognjeník  kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lava:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ognjíčar  v stari Avstriji podoficirski čin pri artileriji ali nosilec tega čina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ognjílo  star. priprava, navadno jeklena, s katero se tolče, drgne po kresilu; kresalo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ognojíti se  nav. 3. os. postati gnojen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogoléti  postati gol:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogolíti  narediti, povzročiti, da postane kaj golo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogór  zool. jegulji podobna velika roparska morska riba, Conger conger:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogovárjati  1. z besedo, stavkom začenjati pogovor:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogovoríti  z besedo, stavkom začeti pogovor:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ográbek  pokošena trava, zgrabljena na manjšo površino:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ograbljáti  nar. vzhodnoštajersko pograbiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogradíti  narediti, postaviti ograjo okrog česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ográja  naprava, ki se postavi okrog zemljišča, prostora za preprečevanje prehoda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ográjati  knjiž., redko opomniti, ošteti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ograjeváti  delati, postavljati ograjo okrog česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ógrčast  poln ogrcev:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogrebáča  agr. motiki podobno orodje z ravnim rezilom za osipanje trt:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogrenéti  nav. 3. os. postati grenek:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogrísti  1. z grizenjem načeti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogríz  poškodba, rana zaradi grizenja, ugriza:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogrobéti  knjiž., redko postati trd, neobčutljiv:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogródje  1. kar nosi, povezuje napravo, objekt in daje osnovno obliko:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogrozíti  povzročiti stanje, ki je nevarno, neugodno za koga:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogróžati  povzročati stanje, ki je nevarno, neugodno za koga:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogúliti  1. z dolgo rabo, uporabo načeti, poškodovati površino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oguljenína  med. poškodba kože zaradi drgnjenja, podrgnjenja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
óha  1. izraža zadovoljnost, posmeh:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
óhcet  pog. praznovanje ob poroki; svatba:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ohéj  1. pri nagovoru izraža opozorilo:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ohlapéti  knjiž. postati ohlapen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ohlápniti  knjiž. postati ohlapen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ohmélje  bot., v zvezi evropsko ohmelje grmičasta rastlina polzajedavka z rumenimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Loranthus europaeus; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
óhmski  elektr., navadno v zvezi ohmska upornost upornost, zaradi katere električna priprava, naprava oddaja toploto:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
óhm  fiz. enota za merjenje električnega upora, električne upornosti; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
ohrabríti  narediti, da postane kdo pogumen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ohranljívost  sposobnost česa, da se ohrani:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ohripéti  postati hripav:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ohrníja  nižje pog. skopuštvo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ohrométi  postati hrom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
óhrovt  zelju podobna kulturna rastlina z nagubanimi listi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ojá  pog. izraža pritrjevanje:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ojáčati  knjiž. utrditi, okrepiti, povečati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ojáčenje  knjiž. 1. utrditev, okrepitev, povečanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ojačeválen  grad. ki povzroča večjo nosilnost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ojačeválnik  elektr. naprava ali del naprave, ki povzroča povečanje izhodne veličine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ojáčiti  knjiž. utrditi, okrepiti, povečati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ojágnjiti se  nav. 3. os. roditi, povreči jagnje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ojeklenéti  knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ojekleníti  knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ojeklíti  knjiž., redko narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ojíce  nar. vzhodno drog za podaljšanje ojesa:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
òjla  izraža opozorilo:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ojunáčiti  knjiž. opogumiti, ohrabriti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ojúžiti se  postati pod vplivom južnega vetra toplejši:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okacáti  nar. zamazati, popackati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okadíti  izpostaviti delovanju dima:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okájati  izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okamnéti  1. postati tak kot kamen:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
okamníti  ekspr. povzročiti negibnost, togost:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
okàp  okápa; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
okápi  zool. večji afriški sesalec, podoben žirafi, Ocapia johnstoni:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
okápnik  grad. navzdol obrnjeni del okenske police, nadstreška, ki preprečuje zamakanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okárati  knjiž. opomniti, ošteti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okarína  muz. otroški pihalni instrument jajčaste oblike, navadno iz žgane gline ali porcelana:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ôkel  močno podaljšan sekalec v zgornji čeljusti slona:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
okísniti  nav. 3. os. postati kisel:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oklépiti  obdati z {zaščitnim} ovojem, oklepom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oklícanec  pri cerkveni poroki kdor je oklican:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okljúvati  1. s kljuvanjem načeti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
oklópiti  obdati z {zaščitnim} ovojem, oklepom; oklepiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okluzíja  1. med. zapora:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okobál  v razkoračenem položaju kakor pri jahanju:; prisl., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
okóli  1. izraža položaj v {širšem} krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okóli  z rodilnikom 1. za izražanje položaja v {širšem} krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču:; predl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okólica  1. področje okoli {večjih} mest:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okolíčiti  postaviti, zasaditi kole, količke; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okóliščina  1. nav. mn. dejstvo, ki more odločilno vplivati na potek, uresničitev česa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okolíti  postaviti, zasaditi kole za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okomandírati  nižje pog. opraviti, urediti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okončína  nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okopéti  nar. postati nekoliko plesniv; oprhniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okopnéti  nav. 3. os. postati kopen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okorájžiti  pog. opogumiti, ohrabriti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okóren  1. ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okoreníniti se  agr. narediti, pognati korenine:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okosmatéti  redko postati kosmat:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okostnják  1. okostje mrtvega človeka ali živali v naravnem položaju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okošátiti se  knjiž. postati košat, bujno razraščen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   47.201 47.301 47.401 47.501 47.601 47.701 47.801 47.901 48.001 48.101  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA