besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: po   zadetki: 46.769-46.868



natékati se  1. prihajati kam, pojavljati se kje v določeni količini:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natelováditi se  s telovadbo zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natézati  1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj večjo, največjo dolžino; nategovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natírati  ekspr., redko nagnati, zapoditi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nativízem  filoz. filozofska smer, po kateri so nekatere predstave, nekateri pojmi človeku prirojeni; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natòk  knjiž. zelo močen, povečan tok {vode}:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natolceváti  nav. ekspr. pripovedovati izmišljene, slabe stvari o kom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natopírati  s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi narediti, da je pričeska bolj visoka, bujna:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natŕcati  star. napolniti, natlačiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natréskati  pog., ekspr. natepsti, pretepsti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natrobezljáti  slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natrobíti  slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nátron  nestrok. natrijeva, zlasti alkalna spojina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natŕpati  nav. ekspr. napolniti, natlačiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natrpávati  nav. ekspr. polniti, napolnjevati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natrpážiti  knjiž., ekspr. napolniti, natlačiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natupírati  s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi narediti, da je pričeska bolj visoka, bujna:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naturalízem  evropska umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki si prizadeva podajati resničnost po dognanjih naravoslovnih ved:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natvésti  1. slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
naučíti  1. s posredovanjem znanja povzročiti sposobnost za opravljanje določenega dela, dejavnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
náuk  1. s prilastkom sistem spoznanj o kakem pojavu, predmetu ali na kakem področju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naužíti se  zadovoljiti svojo potrebo, željo po čem:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naváda  1. nav. mn. kar dobi zaradi ponavljanja ustaljeno obliko; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naváden  1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naváditi  1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem narediti, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navájati  1. pripovedovati, zapisovati kaj, navadno z določenim namenom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navájati  1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem delati, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navál  1. pojav, da pride kam v razmeroma kratkem času hkrati veliko ljudi:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
navaríti  metal. z varjenjem nanesti plast kovine z namenom, da se nadomesti obrabljena površina ali izboljšajo njene lastnosti; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navdahníti  1. povzročiti, vzbuditi v kom kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navdájati  povzročati, vzbujati v kom kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navdáti  povzročiti, vzbuditi v kom kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navdíh  ustvarjalna moč, domišljija, ki jo vzbuja pojav ali stvar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navduševáti  1. povzročati veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navdúšiti  1. povzročiti pri kom veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nável  nar. vzhodno v obliki polkrogle naloženo seno, slama; kopica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naveseljáčiti se  ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po veseljačenju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navêsti  1. povedati, napisati kaj, navadno z določenim namenom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navézek  lingv. del besede, navadno končni, ki besedo pomensko spreminja, opredeljuje; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navídezen  ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi, resničen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navigácija  določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
navigátor  1. kdor je usposobljen za določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navíhanec  nav. ekspr. kdor zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvari:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navíhanka  nav. ekspr. ženska, ki zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvari:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navijáč  1. šport. kdor ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
navíjati  1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navírati  1. nar., navadno v zvezi s pogovor usmerjati, obračati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navíti  1. narediti, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navkréber  izraža gibanje po strmini navzgor:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navòd  zastar. navodilo, napotek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navodílo  nav. mn. kar pojasnjuje, določa, kako se kaj dela, s čim ravna:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navòj  1. teh. grebeni spiralne oblike na površini valjastega telesa ali na površini izvrtine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navójnica  teh. priprava na zunanji strani okna, narejena iz dolgih, med seboj povezanih deščic, ploščic; roleta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navòr  fiz. količina, ki meri vzrok za pospeševanje vrtenja ali spremembo oblike telesa, vrtljivega okoli nepremične osi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
navprék  knjiž. 1. počez, povprek:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navréti  1. nar., navadno v zvezi s pogovor napeljati, usmeriti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navŕhati  nar. naložiti, napolniti čez rob:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navrískati se  zadovoljiti svojo potrebo, željo po vriskanju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navšév  nar. postrani, poševno:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navšvíc  star. postrani navzgor:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
návtičen  nanašajoč se na navtiko, pomorski:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
návtik  kdor je usposobljen za določanje položaja ladje in njeno vodenje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
návtika  dejavnost, ki je v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem, pomorstvo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navzdólž  redko vzdolž, podolgem:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navzémati se  z rodilnikom prihajati v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navzéti se  z rodilnikom priti v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navzkríž  1. izraža položaj v obliki križa:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
navzkrížen  1. položen v obliki križa:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nazabávati se  zadovoljiti svojo potrebo, željo po zabavi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
názdar  zlasti med člani društva Sokol, nekdaj izraža pozdrav:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nazébsti  nekoliko pozebsti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nazíven  elektr. določen, potreben za normalno delovanje določene naprave, priprave:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naznanílo  1. knjiž. sporočilo, obvestilo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naznaníti  1. narediti, da postane prihod koga vnaprej znan:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naznánjati  1. delati, da postane prihod koga vnaprej znan:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naznanjeváti  star. 1. naznanjati, napovedovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nazobáti se  zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, zobanju:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
názor  pod točko b) tudi názora navadno s prilastkom skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nazóren  1. ki vsebuje elemente, ki povečujejo dojemljivost, razumljivost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nazôvi...  zastar. tako imenovani, laži ...:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nazúnaj  izraža stanje ali položaj, ki se kaže z zunanje strani:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nažéhtati se  pog., slabš. napiti se {alkoholne pijače}:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nažírati  ekspr. povzročati, da postane kaj deloma poškodovano:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nažókati  ekspr. napolniti, natlačiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nažréti  ekspr. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
na...  1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z na za izražanje; predpona, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  I. 1. s povedkom zanika glagolsko dejanje:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  v vezalnem priredju za vezanje zanikanih, navadno pojmovno sorodnih stavčnih členov ali stavkov:; vez., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nebeščàn  v krščanstvu kdor po smrti biva v nebesih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nebéškati  etn. igrati se otroško igro, pri kateri se pomikajo kljukice po okleščeni veji, zataknjeni v zemljo, navzgor ali navzdol:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
nebódigatréba  1. pog., ekspr. nepriljubljen, nezaželen človek:; m ed. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nebódijetréba  pog., ekspr. nepriljubljena, nezaželena ženska:; ž ed. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nebódijihtréba  pog., ekspr. nepriljubljeni, nezaželeni ljudje:; m mn. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nebódijihtréba  pog., ekspr. nepriljubljene, nezaželene ženske:; ž mn. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nebogljèn  1. ki si ne more, ne zna pomagati:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nebotíčnik  zelo visoka večnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèbŕzdanec  ekspr. neugnan, razposajen človek, zlasti otrok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nebuláren  astr., v zvezi nebularna hipoteza hipoteza, da je osončje nastalo iz vrteče se meglice; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nečást  knjiž. omalovaževanje, podcenjevanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèčesán  knjiž., redko nepočesan:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   46.269 46.369 46.469 46.569 46.669 46.769 46.869 46.969 47.069 47.169  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA