|
naslédek |
knjiž., navadno s prilastkom stvar glede na tisto, iz česar izhaja; posledica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasledíti |
1. knjiž. neposredno po kom drugem prevzeti njegov položaj, funkcijo; zamenjati, slediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslédnik |
1. kdor neposredno po kom drugem prevzame njegov položaj, funkcijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslédnji |
1. ki je glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem iste vrste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasledováti |
star. 1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslédstvo |
1. pridobitev določenega položaja, funkcije neposredno po kom drugem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslíkati |
1. upodobiti kaj z barvami, navadno umetniško:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslíšati se |
nav. ekspr. 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po poslušanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasloníti |
1. dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslovíti |
1. napisati naslov prejemnika pošiljke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslóvljenec |
1. prejemnik pošiljke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslóvnik |
1. prejemnik pošiljke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslúšati |
star. poslušati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nasméhniti se |
z izrazom obraza, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, radost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasméšek |
manj poudarjen izraz obraza, navadno le rahlo raztegnjene ustnice, ki kaže zlasti veselje, radost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasmíhati se |
z manj poudarjenim izrazom obraza, navadno z le rahlo raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasmúčati se |
zadovoljiti svojo potrebo, željo po smučanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasolíti |
posuti, natreti s soljo, navadno zaradi konzerviranja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasoljeváti |
posipati, natirati s soljo, navadno zaradi konzerviranja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasónčiti se |
zadovoljiti svojo potrebo, željo po sončenju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naspáti se |
zadovoljiti svojo potrebo, željo po spanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasplòh |
1. izraža splošno veljavnost povedanega:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprótek |
knjiž. kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega; nasprotje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprótje |
1. pojav ali stanje, ko se kaj po bistvenih lastnostih razlikuje od določenega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprotnoiménski |
v zvezah: elektr. nasprotnoimenski električni naboji električni naboji, izmed katerih so eni pozitivni, drugi pa negativni; fiz. nasprotnoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprotnosméren |
teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasŕšiti |
postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastáli |
ki je rezultat določenega postopka, dogajanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastáti se |
ekspr. v stanju, postajanju doseči veliko mero:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastávek |
1. odstranljivi del naprave, ki omogoča navadno večnamensko uporabo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastáviti |
1. dati, postaviti kaj v položaj; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastávljati |
1. dajati, postavljati kaj v položaj; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastávljenec |
nekdaj kdor je zaposlen {z odločbo}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastežáj |
navadno v zvezi z odpreti kolikor mogoče široko, popolnoma:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastíljati |
1. s polaganjem, trosenjem stelje pripravljati ležišče domačim živalim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastláti |
1. s polaganjem, trosenjem stelje pripraviti ležišče domačim živalim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastòp |
1. prikaz česa naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastópati |
1. prikazovati kaj naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastópek |
zastar. posledica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastopíti |
1. prikazati kaj naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastrádati |
pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastrán |
evfem., navadno v zvezi iti nastran iti na malo ali veliko potrebo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasvèt |
1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasvídenje |
izraža pozdrav pri slovesu:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naščepériti |
nav. ekspr. postaviti v pokončen, štrleč položaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naščetíniti |
postaviti v položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naščúvati |
povzročiti, da postane kdo napadalen, sovražno razpoložen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našepetáti |
ekspr. reči, povedati tako, da ni vsem znano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naškróbiti |
prepojiti s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našmínkati |
pog. naličiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našóbiti |
navadno v zvezi z ustnice potisniti naprej:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našópati |
nižje pog. 1. nagačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našopíriti |
postaviti v pokončen, štrleč položaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našpíčiti |
pog., ekspr. napraviti kaj neprimernega, nedovoljenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našpíkati |
pog. napikati, nabosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naštévanka |
knjiž. poštevanka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naštévati |
v govoru, pisavi združevati v zaključeno zaporedje več istovrstnih členov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naštímati |
nižje pog. naravnati, uravnati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naštudírati |
1. s študijem, z vajo pripraviti za podajanje, izvajanje na odru:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našúntati |
nižje pog. nahujskati, naščuvati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natáknjenost |
ekspr. nerazpoloženost, razdražljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natalitéta |
število, ki pove, koliko {živih} otrok se rodi v letu na tisoč prebivalcev, rodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natánčen |
1. ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natánkati |
pog. natočiti gorivo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natánko |
1. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo; natančno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nategníti |
1. z vlečenjem povzročiti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nategováti |
1. z vlečenjem povzročati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naték |
1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne; netek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natékati se |
1. prihajati kam, pojavljati se kje v določeni količini:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natelováditi se |
s telovadbo zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natézati |
1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj večjo, največjo dolžino; nategovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natírati |
ekspr., redko nagnati, zapoditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nativízem |
filoz. filozofska smer, po kateri so nekatere predstave, nekateri pojmi človeku prirojeni; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natòk |
knjiž. zelo močen, povečan tok {vode}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natolceváti |
nav. ekspr. pripovedovati izmišljene, slabe stvari o kom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natopírati |
s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi narediti, da je pričeska bolj visoka, bujna:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natŕcati |
star. napolniti, natlačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natréskati |
pog., ekspr. natepsti, pretepsti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natrobezljáti |
slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natrobíti |
slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nátron |
nestrok. natrijeva, zlasti alkalna spojina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natŕpati |
nav. ekspr. napolniti, natlačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natrpávati |
nav. ekspr. polniti, napolnjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natrpážiti |
knjiž., ekspr. napolniti, natlačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natupírati |
s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi narediti, da je pričeska bolj visoka, bujna:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naturalízem |
evropska umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki si prizadeva podajati resničnost po dognanjih naravoslovnih ved:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natvésti |
1. slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
naučíti |
1. s posredovanjem znanja povzročiti sposobnost za opravljanje določenega dela, dejavnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
náuk |
1. s prilastkom sistem spoznanj o kakem pojavu, predmetu ali na kakem področju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naužíti se |
zadovoljiti svojo potrebo, željo po čem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naváda |
1. nav. mn. kar dobi zaradi ponavljanja ustaljeno obliko; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naváden |
1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naváditi |
1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem narediti, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navájati |
1. pripovedovati, zapisovati kaj, navadno z določenim namenom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navájati |
1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem delati, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navál |
1. pojav, da pride kam v razmeroma kratkem času hkrati veliko ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
navaríti |
metal. z varjenjem nanesti plast kovine z namenom, da se nadomesti obrabljena površina ali izboljšajo njene lastnosti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navdahníti |
1. povzročiti, vzbuditi v kom kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navdájati |
povzročati, vzbujati v kom kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navdáti |
povzročiti, vzbuditi v kom kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
46.201 46.301 46.401 46.501 46.601 46.701 46.801 46.901 47.001 47.101 
